Skip to navigation – Site map
Uvodnik

Uvodno pojasnilo k prvi regionalni številki

Introductory Remarks to the First Regional Issue
Ciril Ribičič
p. 7-8

Full text

1Bliža se dvajset let od razdružitve nekdanje Jugoslavije, Slovenija in njena ustava sta že presegli polnoletnost. Zato je revija Revus izbrala pravi trenutek za obravnavo ustavnega razvoja v državah, ki so nastale na območju nekdanje skupne države. V tej številki so obravnavani različni vidiki ustavne ureditve Hrvaške, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Slovenije. Obravnava Kosova in poglobljena obravnava različnih vidikov razvoja Bosne in Hercegovine sta v načrtu za prihodnje številke Revusa.

2Urednika Revusa sta me pooblastila, da izberem teme in avtorje za to tematsko številko. Avtorjem, ki sem jih izbral, sem svetoval samo to, da naj pišejo o tistih posebnostih ustavnega razvoja svoje države, ki so po njihovi oceni ključnega pomena. Njihova izbira tém in razlike v pristopu njihovega obravnavanja kažejo na to, kateri ustavnopravni problemi so najpomembnejši v kateri od navedenih držav.

3Razumljivo je, da se dr. Mijat Šukovič, redni član Črnogorske akademije znanosti, v svojem prispevku ukvarja s prikazom in kritično presojo razvojnih dilem, povezanih z različnimi stopnjami postopnega osamosvajanja Črne gore. Ta proces je bil sklenjen šele s sprejetjem nove ustave oktobra 2007, potem ko je pol odstotka več kot 55 % tistih, ki so glasovali (mednarodna skupnost je takšno nenavadno večino vsilila Črni gori), glasovala za samostojno državo. Prav tako je razumljivo, da se dr. Kasim Trnka, profesor ustavnega prava in nekdanji ustavni sodnik, ukvarja predvsem z vprašanjem, kako nadomestiti prehodno ustavno ureditev, oktroirano z Daytonskim sporazumom, ki je obenem garancija miru, rezultat vojne in etničnega čiščenja ter vse bolj tudi ovira normalizaciji in evropeizaciji Bosne in Hercegovine. Avtor ob koncu svojega prispevka podaja minimalistično in po svoji oceni realistično inačico nujnih ustavih sprememb. Dr. Branko Smerdel, nekdanji dekan Pravne fakultete Vseučilišča v Zagrebu in častni član Društva za ustavno pravo Slovenije, se ukvarja z aktualnimi poskusi revidiranja mešanega modela parlamentarnega sistema, za katerega je značilna pomembna vloga šefa države in argumentirano zavrača poskuse uvedbe t. i. čistega parlamentarnega sistema, ki bi lahko ogrožal stabilnost hrvaške ustave. Dr. Bosa Nenadić, predsednica Ustavnega sodišča Srbije, je prispevala kritično analizo položaja, sestave in pristojnosti Ustavnega sodišča Srbije, ki odraža tako odlično poznavanje notranjega razvoja kot relevatnih primerjalnopravnih vidikov. Dr. Tanja Karakamiševa, ki je dosegla doktorat znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani z obravnavo razvoja volilnih sistemov v nekdanjih socialističnih državah, analizira vlogo in pomen človekovih in manjšinskih pravic v okviru makedonske ustavne ureditve in še posebej novosti, uvedenih potem, ko je prišlo do izbruha političnih konfliktov in mednacionalnega nasilja v Makedoniji. Sam se omejujem na prikaz najpomembnejših odločitev Ustavnega sodišča Slovenije, za katere je značilna ustvarjalna in razvojna razlaga ustave in so prispevale k posodabljanju, utrjevanju in razvijanju ustavne demokracije v Sloveniji.

4Zanimivo je, da se noben prispevek ne vrača v čas konfliktov, ki so privedli do razdružitve nekdanje skupne države, niti se ne ukvarja z vprašanji medsebojnega sodelovanja med državami, ki so nastale na njenem območju, razen s sodelovanjem v okviru mednarodnih organizacij, v katere so te države vključene, in v okviru Evropske unije, katere članice si prizadevajo postati.

5Prispevki so objavljeni v maternih jezikih njihovih avtorjev in opremeljeni s slovenskim in angleškim povzetkom, pri čemer gre posebna zahvala dr. Tanji Karakamiševi, da je prispevek napisala v angleščini, in dr. Bosi Nenadić, da ga je napisala v latinici.

6Naj izrazim priznanje in zahvalo urednikoma Revusa dr. Andražu Teršku in mag. Andreju Kristanu ter založniku Revusa Uradnemu listu, da s tem omogočijo slovenskim strokovnjakom vpogled v probleme sodobnega ustavnopravnega razvoja držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki kaže ob nekaterih skupnih značilnostih, kot je na primer težnja po članstvu v Evropski uniji, veliko bogastvo pomembnih razlik in zanimivih posebnosti.

Top of page

References

Bibliographical reference

Ciril Ribičič, « Uvodno pojasnilo k prvi regionalni številki », Revus, 11 | 2009, 7-8.

Electronic reference

Ciril Ribičič, « Uvodno pojasnilo k prvi regionalni številki », Revus [Online], 11 | 2009, Online since 31 January 2012, connection on 23 March 2017. URL : http://revus.revues.org/1090 ; DOI : 10.4000/revus.1090

Top of page

About the author

Ciril Ribičič

Profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani,
predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije in nekdanji sodnik ter podpredsednik Ustavnega sodišča RS

By this author

Top of page

Copyright

All rights reserved

Top of page
  • Revues.org