Skip to navigation – Site map
Tuja ustavnopravna kronika. Španija

Španska ustavnopravna kronika

Zakonski in ustavnosodni odziv na preobremenjenost ustavnega sodišča
Spanish Constitutional Law Chronicle. Statutory and Constitutional Court’s interpretive response to the overload of the Constitutional Court
Andrej Kristan
p. 223-227

Abstracts

In the middle of the year 2009, the Spanish Constitutional Court adopted an interpretive decision developing the content of central criterion to take a constitutional complaint into consideration. This is a criterion from the Article 50.1.b of the Organic Statute on the Constitutional Court from the year 2007, according to which the complaint is taken into consideration, if it is of a “special constitutional significance”. Both the statute from 2007 and this year’s decision of the Constitutional Court have been adopted in times when exceptionally high number of complaints is submitted to the Constitutional Court. It is precisely for that reason that the Spanish experience can serve as a useful lesson in formation of propositions for rearrangement of Slovenian procedures of constitutional control.

Top of page

Full text

1V razlagalni odločbi STC 155/2009 z dne 25. junij 2009 je špansko ustavno sodišče razvilo pomensko vsebino osrednjega zakonskega merila za zahteve po »posebnem ustavnem pomenu« ustavne varstvene pritožbe (kastilj. el recurso de amparo constitucional) iz člena 50.1.b) Organskega zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju: OZUstS). Ta zahteva je bila v zakon vključena maja 2007, ko je bil ustavnovarstveni postopek v Španiji preurejen zaradi večletne preobremenjenosti sodišča s preštevilnimi zadevami. Preden kratko vpogledamo v statistično zaznane učinke teh sprememb (3), spodaj najprej v celoti izpisujem besedilo preoblikovanega 50. člena zakona o ustavnem sodišču (1), nato pa prevajam še jedrna odstavka ključne razlagalne odločbe (2).

1 Zakonska sprememba: večja delovna učinkovitost v prid sistemskemu poustavljanju

2Zakonska preureditev v maju 2007 je prinesla več sprememb, od katerih tu izpostavim tri s pomembnim vplivom na postopek ustavnih pritožb, ki sodišče delovno najbolj zaposluje. 1. o sprejemu ustavne pritožbe v odločanje o temelju zahtevka zdaj odločajo ožji, tričlanski »mali senati« (kastilj. las secciónes) ustavnih sodnikov, prej pa je o tem odločal eden od dveh šestčlanskih »velikih senatov« (kastilj. las salas), na katera je sodišče razdeljeno. Delovno učinkovitost ustavnega sodišča so z drobitvijo teles odločanja (tj. z njuno vertikalno delitvijo) v tem delu postopka tako nekaj manj kot podvojili. Nekaj manj zato, ker v primeru nesoglasne, a večinske ocene malega senata, da pritožba izpolnjuje merila za sprejem v obravnavo, dokončno o tem odloči zgornjemu nadrejeni veliki senat.  2. zakon, namesto prejšnjega (negativnega) seznama razlogov za nesprejem ustavne pritožbe, zdaj določa (pozitivni) razlog za sprejem teh pritožb v obravnavo. Od t. i. negative selekcije na podlagi izločilnih razlogov so torej prešli k t. i. pozitivni selekciji na podlagi izbirnih razlogov za sprejem pritožb v obravnavo temelja. 3. in najkorenitejšo spremembo pa pomeni zamenjava sprejemnih meril ali razlogov, ki so vezani na osebo pritožnika, s takimi razlogi, ki se nanašajo na splošne učinke vsebinske odločitve v zadevi na ves pravni red in družbo v celoti. Z izključitvijo osebnostnih (subjektivnih) in vključitvijo neosebnostnih, stvarnih (objektivnih) meril se je ustavna pritožba iz pravovarstvenega sredstva za zaščito pred kršitvijo človekovih pravic v konkretnih primerih prelevila v golo sredstvo za obrambo človekovih pravic kot pomembnega dela najvišje ustavne tvarine (preostali del najvišje ustavne tvarine se varuje v drugih postopkih, npr. v postopku ustavnosodnega nadzora skladnosti predpisov z ustavo). Špansko ustavno sodišče tako skrbi le še za sistemsko ustavnost in poustavljanje pravnega reda.

  • 1 Ley Orgánica 6/2007 del Tribunal Constitucional (BOE-A-2007-10483), Boletín oficial del Estado, št. (...)

3Vse tri spremembe so vpete v 50. člen Organskega zakona o Ustavnem sodišču.1 Tu ga prevajam funkcionalno:

50. člen
1. Ustavna pritožba mora biti predmet odločitve v postopku predhodnega preizkusa. Mali senat ob soglasju svojih članov s sklepom privoli v sprejem pritožbe v celoti ali v delu le, kadar sta hkrati izpolnjeni naslednji zahtevi:
1. El recurso de amparo debe ser objeto de una decisión de admisión a trámite. La Sección, por unanimidad de sus miembros, acordará mediante providencia la admisión, en todo o en parte, del recurso solamente cuando concurran todos los siguientes requisitos:
a) da vloga izpolnjuje to, kar je določeno v členih 41 do 46 in 49;
a) Que la demanda cumpla con lo dispuesto en los artículos 41 a 46 y 49.
b) da vsebina pritožbe upravičuje odločitev ustavnega sodišča o temelju zaradi njenega posebnega ustavnega pomena, ki se presoja po pomembnosti za razlago ustave, njeno uporabo ali njeno splošno učinkovitost, ter za določitev vsebine in obsega temeljnih pravic;
b) Que el contenido del recurso justifique una decisión sobre el fondo por parte del Tribunal Constitucional en razón de su especial trascendencia constitucional, que se apreciará atendiendo a su importancia para la interpretación de la Constitución, para su aplicación o para su general eficacia, y para la determinación del contenido y alcance de los derechos fundamentales.
2. Kadar po preizkusu kljub večini ni soglasja za sprejem, mali senat prenese odločitev na svoj veliki senat, ki sprejme rešitev.
2. Cuando la admisión a trámite, aun habiendo obtenido la mayoría, no alcance la unanimidad, la Sección trasladará la decisión a la Sala respectiva para su resolución.
3. Sklepi o nesprejemu, ki jih sprejmejo mali ali veliki senati, podrobno razčlenijo neizpolnjeno zahtevo in o tem obvestijo vlagatelja in državno tožilstvo. Zoper omenjene sklepe se je mogoče pritožiti le z zahtevo državnega tožilstva v roku treh dni. O pritožbi se odloči s sklepom, ki ga ni mogoče izpodbijati.
3. Las providencias de inadmisión, adoptadas por las Secciones o las Salas, especificarán el requisito incumplido y se notificarán al demandante y al Ministerio Fiscal. Dichas providencias solamente podrán ser recurridas en súplica por el Ministerio Fiscal en el plazo de tres días. Este recurso se resolverá mediante auto, que no será susceptible de impugnación alguna.
4. Kadar je v pritožbeni vlogi ena ali več popravljivih napak, se postopa tako, kot je predvideno v členu 49.4; če do popravkov ne pride v roku, postavljenem v omenjenem navodilu, senat o nesprejemu odloči s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
4. Cuando en la demanda de amparo concurran uno o varios defectos de naturaleza subsanable, se procederá en la forma prevista en el artículo 49.4; de no producirse la subsanación dentro del plazo fijado en dicho precepto, la Sección acordará la inadmisión mediante providencia, contra la cual no cabrá recurso alguno.

4Ta preureditev je bila pretežno in vnaprej ocenjena kot dobrodošla, celo nujna. Vendar pa so bile izražene tudi skrbi, da se bo s precej ohlapnim in pomensko nedoločenim sprejemnim merilom »posebnega ustavnega pomena« španska ureditev v praksi zdaj nevarno zbližala z diskrecijskim načinom povsem prostega izbiranja, znanega kot angl. certiorari iz vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike.

2 Ustavnosodna izostritev zakonskih meril: za večjo predvidljivost, tudi pravno varnost

  • 2 Celotno besedilo razlagalne odločbe STC 155/2009 z dne 25. junija 2009 je dostopno na spletišču špa (...)

5Že v zakonu je postavljena zahteva, da so sklepi o nesprejemu vlog v obravnavo dobro obrazloženi (glej zgoraj: čl. 50.3 OZUstS). Tak poduk že preprečuje zlitje španske ureditve z diskrecijskim odločanjem. Klub temu pa je sodišče očitno ocenilo, da je zakonsko merilo preohlapno. Z razlagalno odločbo STC 155/2009 ga je letos junija podrobno razdelalo, pri tem pa pokazalo vzorno argumentativno skrb:2

Pravna podlaga, § 2:
[...] To Sodišče ocenjuje, da je glede na čas, ki je pretekel od preureditve ustavne pritožbe, primerno napredovati z razlago zahteve iz 50.1.b) člena OZUstS. V tem smislu meni, da je treba ocenjevati, da vsebina ustavne pritožbe upravičuje odločitev o temelju zaradi svojega posebnega ustavnega pomena v primerih, ki so opisani spodaj – ne da bi se izvedeno naštevanje moglo razumeti kot dokončno zaprti seznam primerov, v katerih ima ustavna pritožba poseben ustavni pomen, saj takemu razumevanju logično nasprotuje značaj spremenljivosti izvrševanja naše sodne oblasti, pri katerem se na temelju odločenih primerov ne da izključiti pojava potrebe po razvoju ali izčiščenju pojmov, novi opredelitvi miselnih predpostavk, dodajanju novih ali izključitvi kakšne(ga), ki je bil(a) v začetku vključen(a).

Fundamentos juridicos, 2º:
[...] Este Tribunal estima conveniente, dado el tiempo transcurrido desde la reforma del recurso de amparo, avanzar en la interpretación del requisito del art. 50.1.b) LOTC. En este sentido considera que cabe apreciar que el contenido del recurso de amparo justifica una decisión sobre el fondo en razón de su especial trascendencia constitucional en los casos que a continuación se refieren, sin que la relación que se efectúa pueda ser entendida como un elenco definitivamente cerrado de casos en los que un recurso de amparo tiene especial trascendencia constitucional, pues a tal entendimiento se opone, lógicamente, el carácter dinámico del ejercicio de nuestra jurisdicción, en cuyo desempeño no puede descartarse a partir de la casuística que se presente la necesidad de perfilar o depurar conceptos, redefinir supuestos contemplados, añadir otros nuevos o excluir alguno inicialmente incluido.

Takšni primeri bodo naslednji primeri: a) pritožba, ki vzpostavlja problem ali vidik kake temeljne pravice, za katero je dovoljeno varstvo in o kateri nimamo učenja ustavnega sodišča, kot je bilo že izrečeno v odločbi STC 70/2009 z dne 23. marec; b) ali ki da ustavnemu sodišču priložnost pojasniti ali spremeniti svoje učenje zaradi notranjega premisleka, kot je to v tu obravnavanem primeru, ali zaradi pojava novih družbenih stvarnosti ali spremembe učenja organov, ki so pooblaščeni jamčiti za razlago mednarodnih pogodb in dogovorov, na katere se nanaša 10.2 člen španske ustave; c) ali kadar naznanjena kršitev temeljne pravice izhaja iz zakona ali druge določbe splošnega značaja; d) ali če je kršitev temeljne pravice posledica ponovljene razlage zakona, za katero ustavno sodišče meni, da škoduje temeljni pravici in ustvarja potrebo po razglasitvi druge, ustavno skladne  razlage; e) ali pa kadar je učenje ustavnega sodišča o temeljni pravici, navedeni v pritožbi, na splošno in ponavljajoče neizpolnjevano pred rednimi sodišči ali če obstajajo nasprotujoče si sodne odločitve o temeljni pravici, bodisi ker je razlagana drugače od ustavnosodnega učenja bodisi ker je to uporabljeno v nekaterih primerih in nepripoznano v drugih; f) ali v primeru, ko kak sodni organ očitno prekrši dolžnost spoštovati učenje ustavnega sodišča (5. člen Organskega zakona o pravdnem postopku); g) ali, končno, kadar sprožena zadeva, ne da bi bila izpolnjevala katero od zgornjih predpostavk, presega konkretni primer, ker načenja pravno vprašanje s posebnimi in splošnimi družbenimi ali gospodarskimi učinki ali ima kake splošne politične posledice, predvsem, a ne izključno, take, ki imajo vpliv na volitvene ali parlamentarne postopke.
Tales casos serán los siguientes casos: a) el de un recurso que plantee un problema o una faceta de un derecho fundamental susceptible de amparo sobre el que no haya doctrina del Tribunal Constitucional, supuesto ya enunciado en la STC 70/2009, de 23 de marzo; b) o que dé ocasión al Tribunal Constitucional para aclarar o cambiar su doctrina, como consecuencia de un proceso de reflexión interna, como acontece en el caso que nos ocupa, o por el surgimiento de nuevas realidades sociales o de cambios normativos relevantes para la configuración del contenido del derecho fundamental, o de un cambio de doctrina de los órganos de garantía encargados de la interpretación de los tratados y acuerdos internacionales a los que se refiere el art. 10.2 CE; c) o cuando la vulneración del derecho fundamental que se denuncia provenga de la ley o de otra disposición de carácter general; d) o si la vulneración del derecho fundamental traiga causa de una reiterada interpretación de la ley que el Tribunal Constitucional considere lesiva del derecho fundamental  y crea necesario proclamar otra interpretación conforme a la Constitución; e) o bien cuando la doctrina del Tribunal Constitucional sobre el derecho fundamental que se alega en el recurso esté siendo incumplida de modo general y reiterado por la Jurisdicción ordinaria, o existan resoluciones judiciales contradictorias sobre el derecho fundamental, ya sea interpretando de manera distinta la doctrina constitucional, ya sea aplicándola en unos casos y desconociéndola en otros; f) o en el caso de que un órgano judicial incurra en una negativa manifiesta del deber de acatamiento de la doctrina del Tribunal Constitucional (art. 5 LOPJ); g) o, en fin, cuando el asunto suscitado, sin estar incluido en ninguno de los supuestos anteriores, trascienda del caso concreto porque plantee una cuestión jurídica de relevante y general repercusión social o económica o tenga unas consecuencias políticas generales, consecuencias que podrían concurrir, sobre todo, aunque no exclusivamente, en determinados amparos electorales o parlamentarios.

6Izmerljivi učinki te izostritve osrednjega merila za sprejem pritožb v obravnavo se bodo pokazali na daljši rok.

3 Statistično zaznani učinki: brez vpliva na pripad, a večja delovna učinkovitost

7Predvidevam, da bodo učinki razlagalne ustavnosodne odločbe predvsem kulturnopravni. Kot namreč vedo povedati družboslovnopravne (sociološke) raziskave, izostritev sprejemnega merila 1. lahko dobrodošlo vpliva na pričakovanja pritožnikov, če so o njej poučeni, saj v tem primeru zmanjšuje njihovo negotovost. 2. razlagalna razčlenitev zakonskega merila argumentativno usmerja pisce ustavnih pritožb, s čimer posredno vpliva na časovno breme in kakovost odločanja. 3. pa, če bo učinkovito sporočena, ustavnosodna odločba v sedmih točkah jasno opozori vse ključne ustavne igralce (izvršilne, sodne in zakonodajne) na kleči, ki znižujejo raven sistemske ustavnosti pravnega reda in se jim je zato treba izogibati pri vsakodnevnem delovanju.

  • 3 Vsi statistični podatki in letna poročila o delu so dostopni na spletišču španskega ustavnega sodiš (...)

8Zakonska preureditev pa ima, drugače, že izmerljive učinke. Statističini podatki za leto 2009 bodo na spletišču španskega ustavnega sodišča predstavljeni čez kak mesec ali dva,3 nekaj pa vendar pokažejo tudi primerjave pripada in delovne učinkovitosti za zadnjih nekaj let. Kot rečeno, je bila zakonska sprememba uveljavljena sredi leta 2007 (natančneje: dan po objavi v uradnem listu, tj. 25. maja 2007), tako da so učinki že razvidni v statistiki za leto 2008.

9V letu 2006 je špansko ustavno sodišče prejelo 11.471 ustavnih pritožb (vseh pripadlih zadev je bilo 11.741). Leta 2007 je prejelo 9.840 ustavnih pritožb, v letu 2008 pa je bilo teh 10.279 (vseh pripadlih zadev je bilo 2007. leta 10.013, 2008. pa 10.410). Na sam pripad zadev zakonska sprememba iz sredine leta 2007 torej ni imela oprijemljivega vpliva. Pripad je bil še vedno višji od pripada v letu 2005 (9.708, od tega 9.476 ustavnih pritožb).

10Opaznejši pa je vpliv sprememb na število rešenih zadev (to je iz leta 2006 do leta 2008 poraslo za 53 odstotkov). V letu 2006 je ustavno sodišče na tak ali drugačen način rešilo 8.368 ustavnih pritožb, leta 2007 jih je rešilo 11.393, 2008. pa 12.833 (leta 2005 je rešilo 6.078). O temelju je po vsebinski obravnavi sicer vsako leto odločilo v manjšem številu zadev, a jih je bilo zato nesprejetih vsako let več in več. Leta 2006 je bilo razmerje med sprejetimi in nesprejetimi vlogami 327 : 8.041, tj. 4 odstotke; leta 2007 231 : 11.162 ali 2 odstotka, leta 2008 pa 165 : 12.668 oziroma 1,3 odstotka (leta 2005 je bilo to razmerje 303 : 5.775 ali 5,2 odstotka).

11Ob predpostavki, da je bila za sodelujoče obdelava posamezne sprejete oz. posamezne nesprejete zadeve časovno v povprečju enako zahtevna v vseh teh letih, lahko zaključimo, da je na porast razrešenih zadev na španskem ustavnem sodišču precej bolj kot zaostritev meril za sprejem posamezne pritožbe v obravnavo vplivala uvedba malih senatov, ki načeloma (ob soglasju) sami odločajo o sprejemu ustavnih pritožb, v nekaterih primerih (obstoj ustavnosodnega učenja o izpostavljeni kršitvi) pa dokončno po pooblastilu tudi o njihovi utemeljenosti. Na račun ene sprejete zadeve manj (ali več) lahko namreč pripišemo obdelavo ok. 10 nesprejetih zadev več (ali manj). To razmerje izračunamo iz statističnih podatkov za leta 2004–2006, ter prvo polovico leta 2007, ko spremembe še ni bilo. S tem pojasnimo porast razrešenih zadev v letu 2008 v primerjavi z letom 2006 za ok. 1620 zadev ali 18,5 odstotnih točk (od skupno 53; glej prejšnji odstavek). Obdelavo preostalih 3000 več nesprejetih zadev kot leta 2006 ali 34,5 odstotnih točk (od skupno 53; glej prejšnji odstavek) pa lahko pripišemo vertikalni delitvi teles odločanja in torej uvedbi malih senatov.

12Spoznanje ni presenetljivo – če s pozornim branjem statističnih podatkov danes vsepovsod preobremenjenih ustavnih sodišč uspemo razbrati resnično težavo. Težav za delovno preobremenitev ne prinašajo pritožbe, ki izpolnjujejo takšna ali drugačna merila za sprejem v odločanje o temelju; zato se jih ne da rešiti z zaostritvami sprejemnih meril. Težave povzroča število vseh tistih ustavnih pritožb, ki že po starih, gostoljubnejših ureditvah ustavnovarstvenih postopkov ne izpolnjujejo sprejemnih meril, pa vendar pridejo na mize ustavnih sodnikov. S temi pritožbami se morajo sodniki ukvarjati, četudi jih potem ne sprejmejo v obravnavo. Vse te vloge je treba prebrati, za njih napisati notranja poročila, se o njih posvetovati, odločiti, da ne izpolnjujejo meril za sprejem, in obrazložiti nesprejem. Zadnje seveda ni več časovno potratno, saj razloge lahko prepišemo iz notranjega poročila. Vse ostalo, branje, pisanje, posvetovanje pa vzame določen čas, ki se mu ni mogoče izogniti. To delo je tako mogoče zgolj razdeliti na več (ožjih) teles odločanja, ali pa z ustreznim pooblastilom prenesti na nižjo raven oz. na drugo, od ustavnega sodišča ločeno telo.

Top of page

Notes

1 Ley Orgánica 6/2007 del Tribunal Constitucional (BOE-A-2007-10483), Boletín oficial del Estado, št. 125 DE 25/5/2007 (dostopno na spletišču: www.boe.es).

2 Celotno besedilo razlagalne odločbe STC 155/2009 z dne 25. junija 2009 je dostopno na spletišču španskega ustavnega sodišča: www.tribunalconstitucional.es.

3 Vsi statistični podatki in letna poročila o delu so dostopni na spletišču španskega ustavnega sodišča: www.tribunalconstitucional.es.

Top of page

References

Bibliographical reference

Andrej Kristan, « Španska ustavnopravna kronika », Revus, 11 | 2009, 223-227.

Electronic reference

Andrej Kristan, « Španska ustavnopravna kronika », Revus [Online], 11 | 2009, Online since 08 February 2012, connection on 23 April 2017. URL : http://revus.revues.org/1199

Top of page

About the author

Andrej Kristan

By this author

Top of page

Copyright

All rights reserved

Top of page
  • Revues.org