Skoči do opravilne vrstice – Načrt strani

Vstopna stranNuméros2In mediasO razlagi sodnih precedensov in s...

In medias

O razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodišča za človekove pravice

On the Interpretation of Legal Precedents and of the Judgments of the European Court of Human Rights
Boštjan M. Zupančič
Prevod: Dean Zagorac
p. 9-27

Povzetki

Sodba načeloma ni nekaj, kar je treba ali bi bilo sploh treba razlagati. Konkretna sodba inter partes mora razlagati abstraktno pravno normo. Vendar če bi bilo res, da so sodbe ESČP strogo omejene na učinek inter partes (kot je to zapisano v 46. členu Evropske konvencije), ne bi bilo potrebe po razlagi njihovega učinka erga omnes. Za ustavna sodišča in druga sodišča zadnje stopnje silogistično sklepanje (logična subsumpcija konkretnih dejstev pod abstraktno normo), ki so ga kontinentalni pravniki vajeni, se izkaže za skoraj popolnoma neuporabno. Sodniki teh instanc se morajo ukvarjati s subsumiranjem posamičnih dejstev pod najbolj splošno normo. Sodbe ESČP so dokaz za potrebo po zapolnitvi velikanske vrzeli med abstraktnim pomenom norme Konvencije in dejstvi konkretne zadeve. Ta prazni prostor je pred Sodiščem zijal pred pol stoletja, nato pa ga je to zapolnilo z vmesnimi plastmi prava lastnih judikatov. Prava vsebina Konvencije je zdaj v kazuistični judikaturi. To je tisto, kar potem povzroča potrebo po razlagi precedensov Sodišča, in ne abstraktne določbe Konvencije. Čeprav so precedensi ESČP za države podpisnice Konvencije zgolj de facto zavezujoči, pa bi načeloma prvostopenjska sodišča in vsa višje stopenjska sodišča morala uporabljati Konvencijo (tako kot jo razlaga ESČP). Moramo pa se zavedati, da gre za dolgotrajen asimilacijski proces, tudi zaradi jezikovnih in drugih kulturnih komunikacijskih ovir.

Vrh strani

Dostop prost

Uvod1

  • 1 Predavanje, delno prirejeno, ki ga je imel avtor na Ustavnem sodišču Turčije februarja 2004. Copyri (...)

1Naslov tega prispevka tvorita klasična pojma sodne prakse: koncept »sodbe« na eni in doktrina »pravne razlage« na drugi strani.

  • 2 Glej Rekvenyi v. Hungary, sodba z dne 29. maja 1999, par. 34: "[M]any laws are inevitably couched i (...)

2Sodba načeloma ni nekaj, kar je treba ali bi bilo sploh treba razlagati. Ravno nasprotno! Konkretna sodba inter partes - in to še posebej velja za evropsko pravno tradicijo - mora razlagati abstraktno pravno normo.2 Sodba mora biti torej že po opredelitvi nedvoumna in jasna, tako da razlaga sploh ne bi smela biti potrebna.

  • 3 Potreba po pravni varnosti je tukaj retrospektivna; nanaša se na zgodovinski dogodek (spor), ki ga (...)

3Še več, sodbo, ki dopušča različne razlage, ter sodbo, ki ima vrsto različnih pomenov in je dvoumna, je težko ali pa sploh nemogoče izvršiti. Namen sodne odločbe, katere bistvo je dokončna odločitev o pravnem sporu, je, da jo izvrši­jo in ne, da bi jo razlagali. Ta namen izhaja iz potrebe po pravni varnosti.3 Pravnomočnost sodbe, katere koli sodbe, se izraža v maksimi rimskega prava res iudicata pro veritate habetur; neovrgljivo domnevo (včasih kot fikcijo) pravo vzpostavi ravno zato, da bi preprečilo nadaljnje razlage tako sodbe kot tudi resnice o zgodovinskem dogodku, povezanem z njo.

  • 4 Glej Cappelletti, uvodno poglavje v: Cappelletti and Cohen, Comparative Constitutional Law, Cases a (...)

4A tudi pravkar povedano je fikcija. Vzrok za nauk o strogi ločitvi abstrakt­nega od konkretnega v povezavi s piramido pravnih aktov izvira iz francoske revolucije leta 1789 in iz pretiranega odziva na samovoljo aristokratskega pravo­sodja ancien régimea.4 Tudi pri Hansu Kelsnu, začetniku ideje o ustavnih so­diščih, je ta postulat, h kateremu so pozivali Montesquieu, Beccaria in drugi razsvetljenci, še vedno močno prisoten. Najstrožja delitev oblasti med zakono­dajno in sodno vejo je skupaj z vedno manj realističnim kartezijanskim razli­kovanjem med tem, kar je abstraktna (pravne norme), in tem, kar je konkretno (njihova razlaga in uporaba), še vedno izrazito prisotna.

  • 5 Posledično je beseda »razlaga" v kontinentalnem pravu pridobila tako širok pomen, da daleč presega (...)

5V skladu s tem načinom razmišljanja je zgolj zakonodajna veja pristojna za ustvarjanje abstraktnih pravnih aktov, in sicer zgolj s to koncesijo, da bodo morda ti potrebni naknadne in dodatne sodniške razlage.5

6Sodniki so pristojni za ustvarjanje konkretnih in izvršljivih pravnih odločb.

7Zgolj abstraktni pravni akti, ki jih ustvari zakonodajna veja, imajo učinek erga omnes. Odločbe sodišč imajo le učinek inter partes. Ostanek te neživljenjske in zavajajoče predstave je v prvem odstavku 46. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki se glasi takole:

46. člen - Obveznost in izvršitev sodb

  • 6 Vendar glej: Dunajska konvencija o pogodbenem pravu iz leta 1969, 31. člen, Splošno pravilo razlage (...)

1. Visoke pogodbenice se obvezujejo, da bodo spoštovale končno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke.6

8Če bi bilo res, da so sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice strogo omejene na učinek inter partes, ne bi bilo potrebe po razlagi njihovega učinka erga omnes. Samo dokler imajo te sodbe vsaj de facto zavezujočo moč erga omnes, nastane potreba po razlagi njihovega pomena in pomembnosti.

  • 7 Devteronomij 4:2. Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, (...)

9V 19. stoletju so si razsvetljeni vladarji celinske Evrope - od Napoleona v Franciji, Friderika Velikega v Nemčiji, Leopolda Toskanskega v Italiji, Katarine Velike v Rusiji do Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. v Avstriji - prizade­vali ustvariti tako samozadostne in tako povsem samoreferenčne normativne sisteme, da bi bila postala razlaga abstraktnih zakonskih določb povsem odveč. Friderik II. je na primer v pruskem Landesgerichtu pod grožnjo kazni zaplembe vse lastnine prepovedal razlago določb njegovega zakonika. Tako kot drugod so razsvetljeni vladarji tudi na tem področju sledili Napoleonovemu zgledu.7 V današnjem jeziku bi rekli, da so si s svojimi kodifikacijami prizadevali ustvariti samo zadostno virtualno resničnost.

10Že od začetka je ta poskus popolnega ponovnega oblikovanja in kodifici­ranja dotlej empirično nakopičene praktične sodne modrosti od rimskega prava naprej - na Napoleona je sicer vplival Justinijanov Corpus Iuris Civilis - v pravni misli pomenil revolucijo.

  • 8 »Residual values«, vrednote preostale iz polpreteklih zgodovinskih obdobij. Izraz je uvedel Raymond (...)
  • 9 V resnici je seveda imela večina sodb vsaj višjih sodišč vedno učinek erga omnes. Francoska beseda (...)

11Vendar ta ista miselnost in ponotranjene rezidualne vrednote8 danes zavi­ralno zanikajo avtonomijo sodne veje oblasti. To zgodovinsko škodljivo zanikanje spoštovanja sodne veje je neločljiv del naše kontinentalne politične in pravne tradicije.9 Očitno je to neravnovesje v smislu ponovne vzpostavitve zavor in ravnovesij med tremi vejami oblasti problem par excellence, ki ga mora­jo popraviti današnja ustavna sodišča.

12Ker nad samovoljo zakonodajne in še posebno izvršne veje oblasti ni bilo zavore, je bilo in še vedno je - to neželeno zanikanje moči sodne veje in sprem­ljajoče zanikanje avtonomije pravnega odločanja - za vladavino prava uniču­joče. Vse dokler je ustava v oblake odet abstrakten vrh Kelsnove piramide prav­nih aktov, njenih določb ni mogoče neposredno sodno izpodbijati. Ustava je kljub dejstvu, da je dejanski vir vseh abstraktnih in konkretnih pravnih aktov, še vedno oddaljena in nedostopna matica pravnega sistema.

13Posledica tega je, da se na ustavne določbe ni mogoče neposredno sklicevati in niti zakonodajni niti izvršni veji oziroma njunemu morebitnemu samo­voljnemu izvrševanju oblasti ni mogoče neposredno oporekati na sodišču. Ker je vladavina prava nujna za politično stabilnost, saj politične delitve in razkole demokratičnega življenja prepoji z utemeljeno presojo, je ta funkcija, ki jo zdaj opravljajo ustavna sodišča, ključnega pomena.

  • 10 Kolikor mi je znano, to še ni bilo predmet poglobljenih raziskav. Od kod predpostavka leta 1945, da (...)
  • 11 Gledano nazaj, to ni povsem iz trte izvita domneva. Vendar sta se tradicionalna samozaznava sodniko (...)

14Odsotnost ustavnosodnega pravdanja je škodila vsej celinski evropski zgodovini od 1789 do danes. Po grozodejstvih druge svetovne vojne je bila ustanovitev Evropskega sodišča za človekove pravice izraz obžalovanja in kesa­nja na eni strani in dejanje upa ter poskusa odrešenja na drugi. Ali so morda snovalci Evropske konvencije o človekovih pravicah menili, da bi lahko moč sodne veje in vladavine prava, ki jo ta prinaša, ustavila Hitlerja in Musolinija?10 Tega ne vem, vem pa, da bi bili Miloševića v Jugoslaviji lahko ustavili, če bi bilo ustavno sodišče v Beogradu imelo takšno moč in uživalo takšno spoštovanje, kot ju žal ni.11

  • 12 Kot je jasno razvidno iz pripravljalnih del Konvencije, so bila sredstva, ki naj bi bila v skladu z (...)

15Neposredni sodni postopek za spoštovanje določb Konvencije v Strasbour­gu, kjer se vse tri veje državne oblasti zlijejo v enega obdolženca, je jasen raz­cep od tradicije, v kateri posamezni državljani neposrednega postopka v povezavi s spoštovanjem najvišjega abstraktnega pravnega akta (Konvencije ali ustave posamezne države) niso mogli sprožiti.12 V jeziku ustavnega prava so posameznim zahtevam po obravnavi (individual application) v Strasbourgu analogne ustavne pritožbe (Verfassungsbeschwerde v Nemčiji, certioari v Združenih državah, amparo v Španiji itd.). Tudi iz tega razloga je posamezna ustav­na pritožba z vidika ustavnega prava posamezne države najboljše preventivno sredstvo. Problematične zadeve namreč reši doma in ne omogoča sproženja postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu.

  • 13 Turški primeri, ki zadevajo nošenje foularda, so dober primer za manevrski prostor, ki ga Evropsko (...)

16Jasno je, da se večina povedanega nanaša na moč. Na eni strani je zavrača­nje izvršne oblasti (celo danes), da bi svoje prerogative delila z zakonodajno in še posebej sodno vejo oblasti, simptom tako hiranja vladavine prava kot poslab­šanja demokratične politične stabilnosti. Po drugi strani se moramo zavedati dialektičnega razmerja med močjo logike, ki je vladavina prava, in logiko moči, ki je domače pravo in red.13

17V jeziku današnjega ustavnega prava govorimo o delitvi oblasti, o zavorah in ravnovesjih med temi tremi oblastmi ter o njihovem vzajemnem nadzoru. Beseda »oblast« se v tem primeru nanaša na pooblastilo za razlago in na pooblastilo za zagotavljanje spoštovanja te razlage.

18Ustava je družbena pogodba, ki zavezuje vse tri veje oblasti in ljudstvo.

19Evropska konvencija je pogodba, ki zavezuje države. Vsaka pogodba je v bistvu artikulacija in utrditev nekega sporazuma. To artikulacijo in to utrditev pravni­ki dosežemo z uporabo besed. Te besede tvorijo obliko pogodbe, medtem ko njeno vsebino tvori sam sporazum. Namen vnaprejšnje artikulacije sporazuma je preprečiti in razjasniti nesporazume, do katerih lahko pride kasneje.

20Ko med strankama pride do nesporazuma, med njima sporazuma jasno ni več. Vsebina preteklega sporazuma je nepovratno izgubljena. Vendar njegova oblika, to je verbalna artikulacija preteklega sporazuma, na papirju ostaja. Ta preobrazba sporazuma v nesporazum in ta trajnost oblike v luči izginevanja (netrajnosti) vsebine sta v središču vladavine prava in v vsem, kar je pravno.

21Sodniki, ki rešujejo resnične spore v resničnem svetu, so tisti, ki obliko ponovno napolnijo s smiselno vsebino. Zato je nesmiselno predpostavljati, kot so to počeli razsvetljeni vladarji 19. stoletja, da je ali pravna razlaga odveč ali da je ta lahko povsem mehanična in silogistična. To, čemur pravimo »pravo«, je nakopičena praktična interpretativna modrost generacij sodnikov in drugih pravnikov. Dokaz za to je pravni nastanek rimskega prava. Bejrutski sodniki v 5. stoletju pred našim štetjem so bili tisti, ki so ga skovali, in ne Justinijan v 6. stoletju našega štetja. Z drugimi besedami povedano, pojem pravne razlage nosi velik semantični presežek, ki se razteza od preproste formalne logike in razlage do sklicevanja na to, čemur sodobni filozofi pravijo hermenevtična piramida.

22To moramo imeti v mislih, ko razlagamo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.

1 Doktrina precedensov

23Predstavljajte si arhitekta urbanista, ki riše načrt parka srednje velikosti v središču mesta. Sedi za svojo risalno mizo in se skuša odločiti, kam postaviti drevesa, grmičevje, klopi, na katerih bodo sedeli ljudje, itd. Poleg tega se mora odločiti, kje bo vrisal potke, ki jih bodo ljudje uporabljali, ko bodo izbirali des­tinacije znotraj parka ali ko bodo skušali s prečkanjem parka zgolj priti z enega konca mesta na drugega. Tipičen arhitekt bo izdelal simetrično risbo, ki je dobro vidna iz ptičje perspektive, torej z gledišča risalne mize. Zatem bo načrt predstavil lokalnim oblastem in ker bodo tudi oni lahko gledali zgolj načrt ali maketo, bodo z njim verjetno zadovoljni.

24Kljub temu pa obstaja drugačen, empirični način za izdelavo načrta parka.

25Je nekoliko manj eleganten in ličen, vendar je učinkovit in funkcionalen. Manj avtoritaren ali prevzeten in bolj praktičen arhitekt, ki mu je glavna skrb dobro ljudi, bo lokalnim oblastem predlagal, naj na začetku poti in stez sploh ne pred­videvajo. Dejal bo: »Če smem, bi predlagal, da na začetku preprosto posejemo travo po vsem parku in prepustimo ljudem, da po parku hodijo križem kražem po svojih lastnih nepravilnih poteh, potkah, stezah, prehodih in bližnjicah. Šele ko bodo te poti postale očitne, jih bomo utrdili. Tako bomo zanesljivo vedeli, da te poti skozi park resnično služijo najboljšim interesom lokalnih ljudi.«

26Ta zanimiva prispodoba prihaja izpod peresa Lona L. Fullerja, znamenitega harvardskega pravnega filozofa. Gre za resnično zgodbo in zadeva Cambridge Common, park v središču Cambridgea v ameriški zvezni državi Massachusetts.

  • 14 Fotografija parka je dostopna na spletu: www.ne.jpjasahijmayumijwatanabejrtwj18jccommondjccommond. (...)

27Če se boste mudili v teh krajih, obiščite tudi omenjeni park. Iz žabje per­spektive sploh ni očitno, da so potke, ki so zdaj seveda tlakovane, nepravilne.14

  • 15 Glej na primer Kohak: "Western tlwught in the twentieth century has worked itself into a dead end b (...)

28To prispodobo lahko uporabimo za primerjavo med evropsko sintetično in deduktivno kartezijansko racionalnostjo15 v pravu na eni strani ter pristopom empiričnega in analitičnega prebijanja od primera do primera v anglosaški pravni tradiciji. V slednji se ni razvila nikakršna prefinjena pravna doktrina v povezavi z razlago pravnih precedensov. Običajno gre zgolj za dve preprosti pravili.

29Prvo pravilo je, da je treba o enakih primerih odločiti enako.

30Drugo pravilo je, da je precedens zavezujoč samo, kolikor odločitev (sodna odločba) in ratio decidendi sodbe izhajata iz pravno relevantnih dejstev te zadeve. Vse drugo so obiter dicta.

  • 16 Te razlike so seveda predstavljene zelo shematično in pretirano. S predstavitvijo dveh weberjanskih (...)

31Vendar je zavajajoče preprosto načelo, v skladu s katerim »je treba o enakih primerih odločiti enako«, predstavlja radikalen prelom s silogistično logiko, na katero smo mi, kontinentalni pravniki, tako zelo navajeni. V bistvu temelji na lateralnem sklepanju z iskanjem podobnosti med primeri z uporabo analogije. Kontinentaino pravno sklepanje pa je zvesto vertikalni logični subsumpciji.16

  • 17 Z ideološkega in socialno-psihološkega vidika je bistvo prava seveda prav nezaupanje, torej skeptic (...)

32Sklepanje po logični subsumpciji konkretnih dejstev pod nižje premise temelji na abstraktni (in ne konkretni!) skladnosti; predpostavlja strogo verti­kalno razločevanje med abstraktnim in konkretnim. Načela zakonitosti, pravne določnosti (lex clara, lex certa) itd. so izraz zaupanja v predeterminirane pravne rezultate (pravni determinizem), torej osrednjega zaupanja v vladavino prava. Zrcalna slika tega je seveda strah pred samovoljo človeka na oblasti.17

  • 18 Glej: Refah Partisi and others v. Thrkey, sodba z dne 13. februarja 2003, paragraph: "As regards th (...)
  • 19 Tu ni govor o tistem formalizmu, ki je bil značilen za bivše komunistične države. Ta je namreč nepr (...)

33A tudi tako pravno sklepanje zahteva različne načine razlage: razlago besed (pojmov), slovnično, sistemsko, zgodovinsko in predvsem teleološko razlago, torej razlago pravega namena normodajalca. Potreba po razlagi in še posebno po teleološki razlagi dokazuje, da vertikalen silogistični način sklepanja, ki temelji na skladnosti med abstraktnim in konkretnim, ni tako pred eter miniran, kot si to večina želi.18 Poleg tega vodi v pravni formalizem in je pogosto v nasprotju z zdravim razumom: summum ius, summa iniuria ...19

  • 20 Glej na primer: Rekvenyi v. Hungary, sodba z dne 29. maja 1999, par. 34: "According to the Court's (...)

34Ni treba poudarjati, da se za ustavna sodišča in druga sodišča zadnje stop­nje tako sklepanje izkaže za skoraj popolnoma neuporabno. Sodniki teh instanc se morajo ukvarjati s subsumiranjem posamičnih dejstev pod najbolj splošno normo. Sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice so dokaz za to, torej za potrebo po zapolnitvi velikanske vrzeli med abstraktnim pomenom norme Konvencije in dejstvi konkretne zadeve.20 Ta prazni prostor je pred Sodiščem zijal pred pol stoletja, nato pa ga je to zapolnilo z vmesnimi plastmi prava last­nih judikatov (case-law). Prava vsebina Konvencije je zdaj v kazuistični judika­turi. To je tisto, kar potem povzroča potrebo po razlagi precedensov Sodišča, in ne abstraktne določbe same Konvencije.

35Poglejmo si sedaj lateraIni način pravnega sklepanja po analogiji med posameznimi primeri. To je bilo nekoč značilno zgolj za anglosaški pravni sistem. Zaradi razlogov, ki srno jih že omenili, se tako sklepanje počasi uveljavlja tako v ustavnih pravih posameznih držav kot v mednarodnem pravu človekovih pravic.

  • 21 V tem je nekaj resnice, zaradi česar so Združene države v 70. letih sprejele sedaj sloviti model ka (...)

36Načeloma je izbira precedenčnega primera, ki je podoben obravnavanem primeru, odvisna le od meril podobnosti. V jeziku formalne logike to lahko pomeni (pod predpostavko, da izberemo prava merila podobnosti za primerja­vo), da je kateri koli primer podoben drugemu primeru in, kot bi dejali Francozi, la comparaisan n'est pas raison. Znotraj formalne logike je lahko raven pravne predeterminiranosti zelo nizka.21

  • 22 Na primer socialno-politični razvoj hitro napreduje v nekaterih nekdanjih komunističnih državah (v (...)

37Posledično to predpostavlja in zahteva večje zaupanje v sodstvo, njegovo usposobljenost, v sodno samoomejevanje, v razsodnost itd. Ta neizogibna potreba po verodostojnosti sodstva zdaj prihaja v ospredje kontinentalnih pravnih sistemov, ki so svojim ustavnim sodiščem dali pooblastilo za ustvarja­nje precedensov.22 Jasno je, da se je ravnovesje oblasti med njenimi tremi veja­mi začelo nagibati proti sodstvu.

38V stvarnosti pa ni potrebe, da bi bilo pravno sklepanje po analogiji kakor koli manj predeterminirano kot deduktivno kontinentalno abstraktno silogis­tično sklepanje in ponavadi tudi ni.

  • 23 Izbor sodb za objavo so nekoč delali zasebni pravni poročevalci (v Angliji in tudi v Združenih drža (...)

39Sistem case-law precedensov ima nekaj značilnosti, zaradi katerih je pravno sklepanje zelo transparentno. Sodbe objavljajo in te postajajo del kolektivnega spomina.23 Če sodniki svoje sodbe utemeljijo intelektualno površno, so te na voljo akademskemu svetu in laični javnosti, da jih skrbno pregledajo in prepu­stijo kritiki. Seveda se ta kritika nanaša večinoma na sodbe ustavnih, vrhovnih in mednarodnih sodišč, katerih splošno zavezujoče odločbe pritegnejo veliko pozornost. Poleg tega objavljanje ločenih odklonilnih (in celo pritrdilnih) mnenj praviloma pokaže na šibke točke v utemeljitvi večine.

40Še pomembneje je to, da lateralna primerjava in iskanje podobnosti med obravnavanim primerom in ustreznim precedensom nista abstraktna in neopri­jemljiva. Na Evropskem sodišču za človekove pravice obravnavamo na stotine tako imenovanih primerov klonov, pri katerih je vzorec dejanskih stanov prak­tično istoveten. Tukaj so še primeri, ki so si podobni, ne pa istovetni, in pri katerih nadaljevanje že vzpostavljene sodne prakse ne predstavlja problema.

41Na drugi strani se Sodišče zelo dobro zaveda, kdaj je soočeno z novim vprašanjem in kdaj nastane potreba po vzpostavitvi novega precedensa.

42Ta procesni problem dobro ponazarja sodna praksa, ki zadeva Turčijo.

  • 24 35. člen - Kriteriji dopustnosti. (l) Sodišče sme obravnavati zadeve šele potem, ko so bila izčrpan (...)

43Pravilo o šestmesečnem roku, v katerem je treba podati zahtevo za obravna­vo,24 temelji na predpostavki, da je datum pravnomočne domače odločbe jasen. Ponavadi začne šestmesečni rok teči, ko se pritožniku vroči zadnja domača odločba. V državah, v katerih se odločba ne pošilja kot priporočena pošiljka (na primer v Turčiji, Italiji itd.), ampak se preprosto deponira pri tajništvu kasacij­skega sodišča, lahko nastanejo dvomi o točnem dnevu, ko začne teči šestme­sečni prekluzivni rok. V kazenskih zadevah je pritožnik že v zaporu, kar pome­ni, da se mu lahko preprečita tako seznanitev z objavo odločbe in tudi njena vročitev. Če ima odvetnika, je v njegovi milosti; če ga nima, pa lahko za sodbo sploh ne zve.

  • 25 V zadevi Akkus v. Turkey (sodba z dne 23. oktobra 1997) je gospa Akuş zahtevala, da naj bo osnova z (...)
  • 26 271. člen - Varstvo lastnine. (l) Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do spoštovanja svojega (...)

44Potem sta tukaj še ključna primera Akuş v. Turkey in Aka v. Turkey,25 ki so jima sledili številni drugi analogni primeri. V vseh teh primerih je morala biti osnova za izračun dodatne škode stopnja inflacije in ne zakonsko določenih zamudnih obresti. V takih primerih ni težav z razlago, ker so dejanski stanovi klasični in jasni ter ker je odločitev Sodišča v obeh primerih jasna. Kljub temu pa tako jasne odločitve ne bi mogli deducirati iz abstraktne norme prvega odstavka 1. člena Protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.26 Primeri sami so torej razlaga te določbe.

  • 27 Par. 28 sodbe: »En embrassant une carriere militaire, M. Kala(: se pliait, de son plein gre, au sys (...)

45Na podoben način so sodbi v ključnem primeru Kalaҫ v. Turquie sledili nje­mu istovetni nadaljnji primeri.27

  • 28 Z vidika primerjalnega ustavnega prava glej: South Dakota v. Neville, 459 V.S. 553, 103 S.Ct. 916, (...)
  • 29 Vendar primerjaj naslednje (Jean Poralis, citirano v Jean du Jardin, www.cass.bejcassjimagesjdiscou (...)

46Vsi trije omenjeni primeri so dobra ponazoritev jasne razlage. Ključne sodbe vseh treh vsebujejo bistven odstavek, ki ga je preprosto prepoznati. Kljub temu je mogoče v vseh treh primerih dati nadaljnjo teoretično razlago. Na primer, za Kalaҫ v. Turquie bi lahko rekli, da se je Evropsko sodišče za človekove pravice oprlo na predhodno soglasje g. Kalaҫa zaradi katerega je bilo omeje­vanje njegove svobode verskega izražanja sprejemljivo. Pravni teoretik bi se lahko na primer spraševal, kako daleč bi lahko tako implicitno soglasje seglo, da bi še opravičevalo omejevanje ustavnih in človekovih pravic.28 Takšna nadaljnja teoretična razlaga je pomembna, ker sodiščem (tako domačim kot mednarod­nim) daje dragoceno povratno informacijo ter tako odločilno pripomore k na­daljnjemu razvoju pravnega vedenja. Vendar je treba tovrstno ustvarjalno razla­go šteti za drugačno od ožje razlage o zavezujoči naravi posamičnega prece­densa.29

  • 30 Pretty v. U.K., sodba z dne 29. aprila 2002, par. 56: "The Court therefore concludes that no positi (...)
  • 31 Odievre c. France, 13. februarja 2003.
  • 32 Hatton and Others v. U.K, sodba z dne 8. julija 2003.
  • 33 Selmouni v. France, sodba z dne 28. julija 1999; Al-Adsani v. U.K., sodba z dne 21. novembra 2001.
  • 34 Calvelli and Ciglio v. Italy, sodba z dne 17. januarja 2002.
  • 35 Ezeh and Connors v. U.K., 9. oktobra 2003.
  • 36 Scozzari and Giunta v. Italy, sodba z dne 13. julija 2000.

47Seveda je nekaj primerov na obrobju uveljavljene judikature, kot so na primer tisti, ki zadevajo evtanazijo,30 pravico do poznavanja istovetnosti svojih staršev,31 okoljska vprašanja,32 materialna in procesna merila za mučenje,33 pozitivno dolžnost države glede zaščite življenja,34 naravo pogojnega izpusta,35 dolžnost države, da status quo ante restituira in integrum36 itd.

  • 37 41. člen - Pravično zadoščenje. Če Sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve Konvencije ali njenih p (...)

48Vprašanja razlage tukaj ne moremo posploševati. V primeru Selmouni v. France se je Sodišče značilno odločilo razjasniti lastna merila (mučenja), odloči­lo se je torej dati lastno avtoritativno razlago. Po drugi strani pa v primeru Scozzari and Giunta v. Italy razlaga 41. člena,37 ki jo je dalo Sodišče, naslov­ljencem Sodišča oteži razlago 41. člena. Le čas bo pokazal, ali bodo države v bodoče dolžne restituirati situacijo, ki je pripeljala do kršenja Konvencije, in integrum. Učinek v primeru Pretty v. UK je jasen, torej da Konvencija stvarno ne pokriva vprašanja evtanazije. To ne zahteva nobene dodatne razlage. zaradi različnih razlogov (tako imenovane margins of appreciation: manevrskega pros­tora države) je učinek morda podoben v povezavi s pravico posvojene osebe, da izve identiteto svojih staršev.

  • 38 Odievre c. France, par. 49:

49Vendar pa obrazložitev sodbe (in številna ločena mnenja) v zadevi Odievre v. France puščajo odprte možnosti za drugačno odločitev Sodišče v prihodnos­ti (in v drugačnem zakonodajnem okviru). Tudi to je zelo težko razlagati zgolj na podlagi zadevne sodbe.38 Verjetno ni mogoče navesti ali celo na novo iznajti pravila razlage, ki bi komu v Turčiji ali kje drugje omogočilo, da bi z gotovostjo lahko trdil, ali bi ali ne bi anonimnost poroda vzdržala presojo Evropske­ga sodišča za človekove pravice v Strasbourgu.

2 Kako brati in razlagati sodno odločbo

  • 39 »Sodna praksa« je evfemistični izraz, ki se je uveljavil v slovenskem in jugoslovanskem pravu. Pred (...)

50Praktično vprašanje na uporabniški strani »sodne prakse«39 je, kako razlagati sodne primere, ki prihajajo iz Strasbourga. Namesto napotitve na takšna ali drugačna trda pravila razlage bi pri tem raje najprej poudaril, kako brati posa­mezno zadevo.

  • 40 Shematična delitev na dejstva, zadevo in odločitev je lahko zavajajoča - še posebno za tiste, ki ni (...)

51Če kateri koli precedens prepustimo pravni analizi, moramo biti pozorni na tri poglavitne pravne vidike: dejstva, ki vplivajo na specifično realno konste­lacijo, v kateri je bila odločitev sprejeta; zadevo, ki postavi ta dejstva v pravni kontekst in jih preoblikuje v pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti; in odločitev sodišča, ki domnevno reši to vprašanje in pokaže na jasno stališče o tem pri­meru.40

52Vsaka sodba Evropskega sodišča za človekove pravice je razdeljena na tri poglavitne dele. Naslov prvega je Dejstva, drugega Pravo, medtem ko tako ime­novani Operativni del na koncu pomeni izvršitveno odločitev Sodišča. V primer­javi z anglo-ameriško tradicijo, kjer sodniki sami pišejo sodbe in kjer ni vnaprej določenih pravil o strukturi sodb, so odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice visoko strukturirane in zato primerjalno transparentne ter razložljive. Sloveča kakovost teh sodb izvira tako iz njihove značilne strukture kot iz nenehnih prizadevanj Sodišča, da jih naredi razumljive in jedrnate. Nad pripra­vo vsake glavne sodbe, ki jo ponavadi izreče veliki senat 17 sodnikov, bedi poseben redakcijski odbor. Razprave sodišča pred končnim glasovanjem so v bistvu večinoma posvečene zaokroženemu branju in redakciji sodbe. Besedilo odločbe naj bi izražalo prispevek sodnikov v odločilnih prvih razpravah, do katerih pride takoj po javnem zaslišanju (takrat, ko do njega sploh pride).

53Videti je, da obstajajo tri vrste presoje s strani sodnikov Sodišča o določeni zadevi. Procesne obravnave se tičejo dopustnosti zadeve in razprave o proces­no relevantnih dogodkih, včasih predložitve v zadnjem hipu in poteku javnega zaslišanja. Sam vsebinski diskurz zadeva dva glavna vidika. Prvi se nanaša na veljavno precedenčno pravo in na razpravo o vzporednicah med obravnavano zadevo ter morebitnimi precedensi.

54Drugi vidik vsebinskega diskurza se nanaša na to, čemur Francozi pravijo la qualification du cas. Tukaj se pravna narava zadeve okarakterizira in tipizira v splošnem pravnem diskurzu, ki daleč presega razpravo o podobnostih med precedensi in obravnavano zadevo. Razpravlja se, pretehta jo in premislijo se različne pravne predstave, ki so del naše skupne pravne kulture. Upal bi si trdi­ti, da je to tisti pravni diskurz, ki pomeni pravo vsebino notranjega diskurza Sodišča.

55V delu Pravo vsake sodbe je ponavadi ključen odstavek in v njem en ali več ključnih stavkov. Tukaj ne mislim na inter partes namen sodbe, ki je del zad­njega operativnega dela. Če naj bi razumeli učinek erga omnes odločbe - to se bo namreč nanašalo na vse bodoče podobne zadeve - je jasno, da je zanjo treba poiskati veljavno podlago.

  • 41 Glej supra opombo 6. V dunajski konvenciji o pogodbenem pravu iz leta 1969, njenem 2. in 3. členu, (...)
  • 42 Pereiman, op.at. supra opomba 8, pri 36, navajajoč DIGESTAE, L. XVll, 1: Non ex regula jus sumatur (...)

56Po drugi strani je razlaga precedensov kontekstualna.41 Ker je pomen odločitve v sodbi, ki je pogosto zajet v ključnem stavku ali odstavku sodbe, odvisen tako od dejanskega stanja kot od impliciranega pravnega pojmovanja zadeve, ključnega stavka nikoli ni mogoče ločiti od primera v celoti (ratio decidendi).42

  • 43 Načeloma je odločitev v primeru prav to (odločitev), vse dokler rešuje specifičen problem, ki ga pr (...)

57Doktrina precedensov nam pravi, da odločitev v primeru sega tako daleč, kolikor ji dovolijo dejstva.43 To, da je o podobnih primerih treba odločati enako, pomeni tudi, da odločitve v posameznem primeru ne moremo povzdigniti na raven splošnega načela - ločeno od dejanskega stanu konkretnega primera. Z drugimi besedami, ko pride do novega primera, bo uporabnost načela, doktrine ali pravila, vzpostavljenih s precedensom, načeloma veljala zgolj, če je dejanski stan primera istoveten, podoben, analogen ipd.

  • 44 COMPENDIUM DE LA CEDH, Kehl/Strasbourg/-Arlington 1998.

58To lahko razumemo tudi tako, da primerjamo uporabnost na primer knjige Michela de Salvie44 s primerovnikom (casebook), ki vsebuje vodilne primere Evropskega sodišča za človekove pravice. Knjiga de Salvie je izvrsten spomin­ski pripomoček za nekoga, ki je že seznanjen s stotinami sodb Sodišča, sezna­njen torej z njihovimi dejanskimi stanovi in pravnim kontekstom. Za začetnika pa je precej bolje, če se loti branja izbranih ključnih primerov v vsej njihovi kompleksnosti.

  • 45 Ta besedna zveza je uporabljena v tridesetih sodbah (v angleškem jeziku).
  • 46 V ustavnem pravu (diskriminacijski primeri) pojem »utemeljeni razlogi« sproži uporabo najstrožjih m (...)

59Še en način za razlaganje kontekstualnosti precedenčnega prava je, da se vprašamo, ali bi lahko trenutno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice kodificirali v jedrnat sistem pravil, doktrin in precedensov. To bi bilo možno zgolj do določene mere ali pa sploh ne. Zakaj? Med drugim bi bil stan­dardni odgovor, kar Sodišče tako pogosto poudarja v svojih odločbah, da je Konvencija »živi instrument«.45 Sodišče zelo redko in zgolj takrat, ko za to obstajajo utemeljeni razlogi (compelling reasons), spreminja svoje precedenčno pravo in izrecno spremeni svoje poprej izraženo stališče.46

  • 47 Tipična primera sta Commingersol v. Portugal, sodba z dne 6. aprila, 2000, Selmouni v. France, sodb (...)

60Bolj verjetno je, da bo novi vzorec dejstev v novem primeru zahteval nov ali manj dvoumen pravni pristop pri reševanju tega primera.47 V bistvu tako ne gre za spreminjanje precedenčnega prava, temveč za njegovo nadaljnjo diferen­ciacijo. Novi odtenki procesa odločanja odigrajo vlogo pri izpostavljanju novih pravnih vprašanj in pri vzpostavljanju novih precedensov (načel, doktrin, pra­vil) o nadrobnejših razlikah med poprej nediferenciranimi pravnimi vprašanji. Specifično novo pravno vprašanje je rešeno, o njem se glasuje in odloči. Zatem se stališče, ki je bilo izoblikovano tako, uporabi v drugih podobnih primerih, če in ko do njih pride. Upal bi si trditi, da je to - in ne samospreminjanje prej vzpostavljenih pravil - pravi pomen čarobnega reka, ki ga uporablja Sodišče in v skladu s katerim Konvencija ni statičen, temveč dinamičen in živ instrument prava človekovih pravic. Sodišče tako - predvsem z velikim senatom 17 sod­nikov - razlaga Konvencijo in ustvarja nove precedense.

  • 48 Glej širše: Unger, KNOWLEDGE AND POLITICS 88-100 (1975). Unger govori o »antinomiji pravil in vredn (...)
  • 49 Z vidika sistemske analize je pravni sistem - tako kot človekova zavest - mreža med seboj povezanih (...)

61V povezavi s to kvazizakonodajno ustvarjalnostjo Sodišča se lahko zbudijo pomisleki. Vendar je danes, k sreči, to vprašanje, ki izvira iz tradicionalne in ideološko zasičene delitve oblasti med zakonodajno in sodno vejo - skupaj z nerealistično (milo rečeno) in epistemološko nevzdržno »kartezijansko« de­litveno črto med abstraktnim in konkretnim - večinoma tehnično zastarelo in ideološko izrabljeno. V kontinentalni Evropi seveda vzvišenost te dialektike med abstraktnim in konkretnim48 večinoma izpareva prek empiričnega ustvar­jalnega reševanja problemov od primera do primera s strani ustavnih in med­narodnih sodišč.49

62Akademskim ustavnim pravnikom in sodnikom ustavnih sodišč je ta proces znan. To se še posebej nanaša na tiste države, kjer lahko državljani vlagajo indi­vidualne ustavne pritožbe (Verfassungsbeschwerde v Nemčiji, amparo v Španiji, certioari v Združenih državah itd.), saj je individualna ustavna pritožba v veliki meri analogna zahtevi po obravnavi (application, requete) pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. S stališča posamezne države podpisnice Konvencije je tovrstna in concreto sodna prevera tudi najboljši domači meha­nizem za pretres.

63Ker ustavne pravice vključujejo precej širši krog pravic kot človekove pravi­ce - slednje določajo zgolj minimalne standarde za 43 podpisnic Konvencije in se nanašajo na približno 800 milijonov ljudi od Islandije na zahodu do Rusije na vzhodu, od Norveške na severu do Turčije na jugu - je in concreto sodna pre­vera - ko je ta pravična in neodvisna - najboljše domače sredstvo. Ko je učinko­vita, jo je treba uporabiti, preden primer sploh pride do Sodišča v Strasbourgu. Njegova pristojnost je mednarodna in zato subsidiarna (dopolnilna, dodatna, pomožna), ob domačih pravnih sredstvih, ki jih je treba prej izčrpati.

Sklep

64Razlaga sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice se v ničemer ne raz­likuje od razlage katere koli druge precedenčne sodbe katerega koli drugega sodišča. V zadnji analizi je edina razlika le v zaznavi obvezujoče narave sodb višjestopenjskih sodišč.

65Ker sodniki nižjih sodišč vedo, da so sodbe višjih sodišč za njih vsaj de facto zavezujoče, ti sodniki - celo v državah s kontinentaino pravno tradicijo - skrb­no berejo in razlagajo sodbe višjih (vrhovnih in ustavnih) sodišč. Zavedajo se, da je njihova neodvisnost v razmerju do višjih sodišč zgolj ideološko slepilo. Če bi vanj verjeli, bi višja sodišča njihove sodbe vedno znova razveljavljala. Čeprav za nižja sodišča ni formalno zavezujoče, je zato na primer sodna praksa Cour de cassation de facto vir francoskega prava.

  • 50 Seveda imamo v mislih, da so lahko razlogi za pritožbo v povezavi z navadnimi domačimi primeri omej (...)

66Z vidika nižjega sodišča je veščina branja sodbe in razlaganja njenega pome­na kot precedensa in njenega učinka manj jasna kot pa veščina razlage abstrak­tne pravne norme, ki jo postavi zakonodajalec. V najslabšem primeru gre za špekulacijo o izidu zadeve, če se stranki odločita vložiti pritožbo in če torej pritožbeno sodišče na novo odloča o zadevi.50

  • 51 Kljub temu je od 95 odstotkov zavrnjenih vlog za obravnavo pred Evropskim sodiščem za človekove pra (...)

67Zadeva, ki jo kdo vloži na Evropsko sodišče za človekove pravice (zahteva po obravnavi, application, requete), je lahko nedopustna iz več razlogov ­ratio ne materiae, ker Konvencija ne pokriva vsebine zadeve, ratione temporis, ker se je dejansko stanje končalo pred začetkom veljave Konvencije, ker je bila vložena več kot šest mesecev po zadn.ji odločbi najvišje domače instance, ker domača sredstva niso bila izčrpana itd. A pri tem gre za procesna merila, ki dop­uščajo veliko prostora za razlago.51

  • 52 Znova je ta predvidljivost - v mislih imamo securite juridique - lateraina (temelji na logičnem skl (...)

68Z vidika ustavnega sodišča ti procesni razlogi niso zanimivi. V razpravah ustavnega ali vrhovnega sodišča posamezne države, ki niso javne, je pravo vprašanje to, ali bo Evropsko sodišče za človekove pravice njihovo odločitev razveljavilo ali ne. Pri tem ne gre tako zelo za praktično vprašanje poglobljene razlage zadeve Evropskega sodišča za človekove pravice, temveč za preprosto zavest, da taka podobnost (analogija) med zadevo, ki jo obravnava domače sodišče, in specifičnim precedensom Evropskega sodišča za človekove pravice sploh obstaja. Če se domače sodišče zaveda podobnosti med domačo zadevo, o kateri mora odločiti, in precedensom Evropskega sodišča za človekove pravice, je situacija za domače sodišče že precej predvidljiva.52

69Čeprav so precedensi Evropskega sodišča za človekove pravice za države podpisnice Konvencije zgolj de facto zavezujoči, pa bi načeloma prvostopenj­ska sodišča in vsa višjestopenjska sodišča morala uporabljati Konvencijo (tako kot jo razlaga Evropsko sodišče za človekove pravice). Tako z vidika varstva človekovih pravic kot tudi postopkovne ekonomičnosti bi bila to v domačem pravnem sistemu idealna situacija.

70Moramo pa se zavedati, da gre za dolgotrajen asimilacijski proces, tudi zaradi jezikovnih in drugih kulturnih komunikacijskih ovir.

  • 53 Tako je bilo v primeru Selmouni v. France (glede definicije mučenja v povezavi s 3. členom Konvenci (...)

71Še več, stališče, ki ga Evropsko sodišče za človekove pravice sprejme glede posameznega pravnega vprašanja, se vedno sprejme prek specifične zadeve in v razmerju do specifičnega domačega pravnega sistema: britanskega, francos­kega, nemškega, ruskega, švedskega, turškega itd. Sodišče le redko razglasi abstraktno odločbo, ki bi se lahko neposredno uporabila v domačih pravnih sis­temih vseh držav podpisnic Konvencije.53

  • 54 Seveda imajo spletne strani Evropskega sodišča za človekove pravice (www.echr.coe.int) iskalnik, s (...)

72Na sedanji stopnji razvoja obstajajo torej tri potrebe po razlagi. Prvič, od­ločbo Evropskega sodišča za človekove pravice je treba abstrahirati od diferen­cialnih posebnosti določenega primera in določenega domačega pravnega sis­tema; drugič, pomen odločbe je treba smiselno prestaviti v situacijo v domačem pravnem sistemu; in tretjič, odločbo je treba uporabiti na specifični domači zadevi, ki je v obravnavi. Jasno je, da lahko to delo najbolje opravi domače sodišče zadnje stopnje - v idealnem primeru, da ustavno sodišče uporabi precedens v in concreto sodni preveri. Naš praktičen nasvet glede tega je, da bi vsako od domačih sodišč zadnje stopnje moralo imeti izkušenega pravnika z dobrim poznavanjem precedenčnega prava Evropskega sodišča za človekove pravice.54

73Ko enkrat domače sodišče zadnje stopnje ugotovi podobnost med prime­rom, ki ga obravnava, in specifičnim precedensom Evropskega sodišča za člo­vekove pravice, se postavi vprašanje, ali domač primer njegove razločujoče zna­čilnosti ločijo od zadevnega precedensa Evropskega sodišča za človekove pravice. Z vidika domačega sodišča je morda prav ta »diferencialna diagnoza« mejnega primera eden najtežjih vidikov razlage. Predvideva namreč popolno poznavanje konteksta precedenčnega prava, znotraj katerega se zaznava speci­fični precedens.

  • 55 Glej na primer Hattan v. U. K. kot tudi Ezeh and Connars v. U. K. in še posebej ločena mnenja.

74Ker je uporabljivost precedensa včasih sporna tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice, se lahko zgodi, da tudi domače sodišče težko loči uporab­ljivost enega precedensa v nasprotju s katerim drugim ali sploh nobenim.55 Na sedanji stopnji nacionalne asimilacije mednarodnega prava človekovih pravic morda ni realistično pričakovati od vseh držav podpisnic Konvencije, torej od njihovih sodišč zadnje stopnje, da bodo zmožne izvajati to diferencialno diag­nozo, čeprav bodo seveda britanska lordska zbornica, francoski Cour de Cassa­tion, nemški Verfassungsgerichtshof v Karlsruheju ali nizozemsko vrhovno so­dišče in drugi izvedli prav to. Normalno je, da Evropsko sodišče za človekove pravice upošteva njihove argumente, ki jih navedejo v razpravi o uporabnosti specifičnega precedensa in ki so lahko povsem prepričljivi.

  • 56 Natančneje o tem vprašanju glej v: Zupančič, DROIT CONSTlTUTIONNEL ET JURISPRUDENCE DE LA COUR EURO (...)

75Zdaj postane jasno, kako je Evropsko sodišče za človekove pravice - kljub vsem formalističnim nasprotnim argumentom - mednarodno ustavno sodišče s pooblastilom sodne prevere in concreto in z de facto učinkom erga omnes nje­govih sodb.56

Vrh strani

Notes

1 Predavanje, delno prirejeno, ki ga je imel avtor na Ustavnem sodišču Turčije februarja 2004. Copyright © 2004 B. M. Zupančič.

2 Glej Rekvenyi v. Hungary, sodba z dne 29. maja 1999, par. 34: "[M]any laws are inevitably couched in terms which, to a greater or lesser extent, are vague and whose interpretation and application are questions of prac­tice (see the Sunday Times v. the United Kingdom (no. 1) judgment of 26 April 1979, Series Ano. 30, p. 31, § 49, and the Kokkinakis v. Greece judgment of 25 May 1993, Series Ano. 260-A, p. 19, § 40). The role of adju­dication vested in the courts is precisely to dissipate such interpretational doubts as remain (see, mutatis mutandis, the Cantoni v. France judgment of 15 November 1996, Reports of Judgments and Decisions 1996­V, p. 1628, § 32)." [poudarek je dodan] Glej, infra nn. 20 in 52.

3 Potreba po pravni varnosti je tukaj retrospektivna; nanaša se na zgodovinski dogodek (spor), ki ga je treba nepreklicno urediti, rešiti, določiti. Kot bomo videli, se doktrina precedensov ukvarja prospektivno s potrebo po pravni varnosti. Potreba po razlagi sodb Evropskega sodišča za človekove pravice izvira iz potrebe po predvidenju njegovih odločb.

4 Glej Cappelletti, uvodno poglavje v: Cappelletti and Cohen, Comparative Constitutional Law, Cases and Materials, Indianapolis, New York, Charlottesville, vir. 1979.

5 Posledično je beseda »razlaga" v kontinentalnem pravu pridobila tako širok pomen, da daleč presega zgolj preprosto razlago, konstrukcijo ali pojasnitev abstraktne pravne norme. V nemškem jeziku pravniki za oz­načevanje duševnega procesa, ki pelje od abstraktnega h konkretnem, uporabljajo natančnejšo besedo Kon­kretisierung. V francoski pravni filozofiji in drugje je beseda »razlaga« že dolgo značnica, ki zajema vse, kar sodniki počnejo ustvarjalno, da najdejo rešitev resničnega problema, s katerim so soočeni. Če vse upošteva­mo, pojem »razlaga" prav tako predstavlja redčenje ustvarjalnega pravnega procesa, torej njeno nezavedno reduciranje na preprosto pojasnjevanje. Tako so kontinentalni pravni poklici ponotranjili kategorični poziv Montesquieua, da naj bo sodnik zgolj »bouche de la loi." (De l'esprit des lois, XI. 6) Nasprotno pa se v sod­bah anglosaškega pravnega sistema besede, kot so "razlaga", "konstrukcija" ipd., precej redkeje pojavljajo.

6 Vendar glej: Dunajska konvencija o pogodbenem pravu iz leta 1969, 31. člen, Splošno pravilo razlage, par. 3(b): There shall be taken into account, together with the context: (b) any subsequent practice in the applica­tion of the treaty which establishes the agreement of the parties regarding its interpretation. Glej infra., n. 37.

7 Devteronomij 4:2. Ničesar ne dodajajte besedi, ki vam jo zapovedujem, in ničesar ji ne odvzemajte, da boste izpolnili zapovedi Gospoda, svojega Boga, ki vam jih zapovedujem! Glej Ch. Perelman, L'interprétation juridique, XVII (1972) Archives de Philosophie du Droit 29-37, pri 33.

8 »Residual values«, vrednote preostale iz polpreteklih zgodovinskih obdobij. Izraz je uvedel Raymond WiIiams, angleški zgodovinar.

9 V resnici je seveda imela večina sodb vsaj višjih sodišč vedno učinek erga omnes. Francoska beseda »la jurisprudence« vsebuje prav ta pomen. Vendar se pravni sistemi še vedno pretvarjajo, da nižja sodišča niso zavezana k odločbam višjih sodišč. To zanikanje očitne stvarnosti izvira iz nekoliko navidezne delitve dela ­po tektonski linija splošno-posamično - med zakonodajno in sodno vejo oblasti. V Franciji to na primer izvi­ra iz zgodovinsko obremenjenega strahu pred »vladavino sodnikov« (»le gouvemement des juges«). Glej Poralis, infra opomba 30.

10 Kolikor mi je znano, to še ni bilo predmet poglobljenih raziskav. Od kod predpostavka leta 1945, da je vla­davina prava najboljše sredstvo proti totalitarnemu režimu? Po eni strani je ta predpostavka neločljivi del ameriškega ustavnega prava.

11 Gledano nazaj, to ni povsem iz trte izvita domneva. Vendar sta se tradicionalna samozaznava sodnikov in pomanjkanje njihovega poguma izkazala za odločilna dejavnika.

12 Kot je jasno razvidno iz pripravljalnih del Konvencije, so bila sredstva, ki naj bi bila v skladu z 41. členom Konvencije na voljo Evropskemu sodišču za človekove pravice, zožena od začetne (neposredno zavezujoče) narave sodb Sodišča na denarno »pravično zadoščenje«.

13 Turški primeri, ki zadevajo nošenje foularda, so dober primer za manevrski prostor, ki ga Evropsko sodišče za človekove pravice prizna državi (tako imenovane margins of appreciation). Z besedami primerjalnega ustavnega prava je ta manevrski prostor analogen doktrini fundamentalnosti Vrhovnega sodišča ZDA, kjer se (v skladu s XIV. amandmajem) zvezno sodišče omeji na kršitve fundamentalnih ustavnih določb, drugo pa prepusti državnim vrhovnim sodiščem. To pomeni tudi, da zvezna instanca zahteva spoštovanje zgolj fun­damentalnih (minimalnih) standardov ustavnih pravic.

14 Fotografija parka je dostopna na spletu: www.ne.jpjasahijmayumijwatanabejrtwj18jccommondjccommond. htm.

15 Glej na primer Kohak: "Western tlwught in the twentieth century has worked itself into a dead end by assum­ing that the only alternatives available to it were those of a technical, solely quantitative rationality which excludes questions of value and meaning from sclwlarly consideration (so called "Cartesian rationality," bet­ter represented by writers like Reichenbach in his . Rise of Scientific Philosophy') or, alternately an irrational­ism which surrenders all claim to critical reason (as in Heidegger or more recently in various post-mod­ernists)." Erazim Kohak, na Kira Conference 2000 [www.kira.org/kss2000abstracts.html].

16 Te razlike so seveda predstavljene zelo shematično in pretirano. S predstavitvijo dveh weberjanskih »ideal­nih tipov« želimo pojasniti vprašanje razlage sodb. Če bi bile razlike tako pomembne, kot so predstavljene tukaj, tvaren dialog med predstavniki obeh pravnih sistemov ne bi bil mogoč. zanimiv vidik Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je ravno priložnost za razvoj pravnega diskurza - dascinanto enot­nega - med sodniki iz različnih pravnih tradicij.

17 Z ideološkega in socialno-psihološkega vidika je bistvo prava seveda prav nezaupanje, torej skepticizem glede moči, ki jo ima sočlovek. Verjetno bi pravilno trdili, če bi dejali, da je to nezaupanje tisto, ki ponavadi pripel­je do doktrine zavor in ravnovesij (»checks and balances«), torej do vzajemnega blokiranja recipročne moči v ustavnem pravu, in to je osrednja značilnost zahodne demokratične politične in pravne ideologije. zajeto je v maksimi lorda Actona: »Oblast kvari in absolutna oblast kvari absolutno.«

18 Glej: Refah Partisi and others v. Thrkey, sodba z dne 13. februarja 2003, paragraph: "As regards the accessi­bility of the provisions in issue and the foreseeability of their effects, the Court reiterates that the expression 'prescribed by law' requires firstly that the impugned measure should have a basis in domestic law. It al so refers to the quality of the law in question, requiring that it be accessible to the persans concerned and for­mulated with sufficient precision to enable them - if need be, with appropriate advice - to foresee, to a degree that is reasonable in the circumstances, the consequences which agiven action may entail. Experience shows, however, that it is impossible to attain absolute precision in the framing of laws, particu/arly in fields in which the situation changes according to the evolving views of society. A law which confers a discretion is not in itself inconsistent with this requirement, provided that the scope of the discretion and the manner of its exercise are indicated with sufficient c/arity, having regard to the legitimate aim in question, to give the individual ade­quate protection against arbitrary interference." [poudarek je dodan].

19 Tu ni govor o tistem formalizmu, ki je bil značilen za bivše komunistične države. Ta je namreč neprimerno hujši in pogosto meji na čisto mehanicistično stupidnost. Vprašanje je, ali ta ni posledica desetletja trajajoče »negativne selekcije«, ki je zadevne pravne profesije zdravi pameti povsem odtujila.

20 Glej na primer: Rekvenyi v. Hungary, sodba z dne 29. maja 1999, par. 34: "According to the Court's well-estab­lished case-law, one of the requirements flowing from the expression 'prescribed by law' is foreseeability. Thus, a norm cannot be regarded as a "law" unless it is formulated with sufficient precision to enable the cit­izen to regulate his conduct: he must be able - if need be with appropriate advice - to foresee, to a degree that is reasonable in the circumstances, the consequences which agiven action may entail. Those conse­quences need not be foreseeable with absolute certainty: experience shows this to be unattainable. Again, whilst certainty is highly desirable, it may bring in its train excessive rigidity and the law must be able to keep pace with changing circumstances. Accordingly, many laws are inevitably couched in terms which, to a greater or lesser extent, are vague and whose interpretation and application are questions of practice (see the Sunday Times v. the United Kingdom (no. 1) judgment of 26 April 1979, Series Ano. 30, p. 31, § 49, and the Kokkinakis v. Greece judgment of 25 May 1993, Series Ano. 260-A, p. 19, § 40). The role of adjudication vest­ed in the courts is precisely to dissipate such interpretational doubts as remain (see, mutatis mutandis, the Cantoni v. France judgment of 15 November 1996, Reports of Judgments and Decisians 1996-V, p. 1628, § 32). The level of precision required of domestic legislation - which cannot in any case provide for every eventu­ality - depends to a considerable degree on the content of the instrument in question, the field it is designed to cover and the number and status of those to whom it is addressed (see the previously cited Vogt judgment, p. 24, § 48). Because of the general nature of constitutional provisions, the level of precision required of them may be lower than for other legislation."

21 V tem je nekaj resnice, zaradi česar so Združene države v 70. letih sprejele sedaj sloviti model kazenskega zakonika (Model Penal Code - MPC), verjetno najnaprednejši kazenski zakonik z zelo izpopolnjenim siste­mom med seboj povezanih pravil, doktrin in načel. V kazenskem pravu, v katerem je zahtevana stopnja pre­determiniranosti najvišja v vsakem pravnem sistemu (načelo zakonitosti, 7. člen Evropske konvencije), je sklepanje po analogiji najmanj primerno. Še več, zaradi sodbe porote brez obrazložitve je možnost za pritožbo na podlagi materialnega kazenskopravnega načela zakonitosti zelo omejena, večina pritožb je torej vloženih zaradi procesnih razlogov. Zaradi tega je materialno kazensko pravo - v nasprotju s procesnim ­ostalo slabše razvito in je bila kodifikacija MPC neizogibna. Sama kodifikacija je daleč presegla zgolj pre­prosto naknadno kodifikacijo obstoječih precedensov in se je v precejšnji meri napajala iz kontinentalne pravne teorije. Sporočilo tega je, da ima tudi precedenčni pristop svoje velike pomanjkljivosti.

22 Na primer socialno-politični razvoj hitro napreduje v nekaterih nekdanjih komunističnih državah (v Sloveniji in na Madžarskem ter na Češkem, Slovaškem itd.), kjer je pred približno dvanajstimi leti prišlo do nenadne­ga preobrata k vladavini prava. Nesporno spoštovanje odločb ustavnih sodišč je postalo ideološka zapoved, ki si ji politiki (izvršilna in zakonodajna veja oblasti) ne upajo oporekati.

23 Izbor sodb za objavo so nekoč delali zasebni pravni poročevalci (v Angliji in tudi v Združenih državah). Danes se praktično vse sodbe vnašajo v Lexis, Westlaw in HUDOC od Evropskega sodišča za človekove pra­vice. Internet je do vsega tega pravnega gradiva omogoči! širok dostop. Elektronski iskalniki po pravnih aktih prav tako zelo olajšajo dostop do relevantnih primerov. Ugotavljanje relevantnih judikatov (case-law) je torej zdaj zelo natančno.

24 35. člen - Kriteriji dopustnosti. (l) Sodišče sme obravnavati zadeve šele potem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava, in v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po notranjem pravu.

25 V zadevi Akkus v. Turkey (sodba z dne 23. oktobra 1997) je gospa Akuş zahtevala, da naj bo osnova za izračun dodatne škode stopnja inflacije in ne stopnja zakonsko določenih zamudnih obresti. Sodba v zadevi Aka v. Turkey z dne 23. septembra 1998 je zadevala dejstvo, da so bile zakonsko določene zamudne obresti nezadostne za nadomestilo visoke monetarne depreciacije med obdobji štirih let in petih let - od dne, ko je bil začet postopek za dodatno odškodnino, do dne, ko je bil določen znesek dejansko izplačan.

26 271. člen - Varstvo lastnine. (l) Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do spoštovanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti lastnina odvzeta, razen če je to V javnem interesu v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, in ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava. Ta določba pa nikakor ne omejuje pravice držav, da uveljavijo zakone. za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoženja v skladu s splošnim interesom ali za zagotovitev plačila davkov, drugih prispevkov ali denarnih kazni.

27 Par. 28 sodbe: »En embrassant une carriere militaire, M. Kala(: se pliait, de son plein gre, au systeme de dis­cipline militaire. Ce systeme implique, par nature, la possibilite d'apporter il certains droits et libertes des membres des forces armees des limitatians ne pouvant etre imposees aux civils (arret Engel et autres c. Pays­Bas du 8 juin 1976, serie An° 22, p. 24, par. 57). Les Etats peuvent adopter pour leurs armees des reglements disciplinaires interdisant tel au tel comportement, notamment une attitude qui va il 'encontre de l'ordre etabli repondant aux necessites du service militaire. «

28 Z vidika primerjalnega ustavnega prava glej: South Dakota v. Neville, 459 V.S. 553, 103 S.Ct. 916, 74 L.Ed.2d 748 in Schmerber v. California, 384 V.S. 747 (1966).

29 Vendar primerjaj naslednje (Jean Poralis, citirano v Jean du Jardin, www.cass.bejcassjimagesjdiscours 2001.pdf): "Il est deux sortes d'interpretation: l'une par voie de doctrine, et l'autre par voie d'autorite. L'interpretation par voie de doctrine consiste il saisir le vrai sens des lois, il les appliquer avec discernement, et il les suppleer dans les cas qu'elles n'ont pas regles. Sans cette espece d'interpretation, pourrait-on concevoir la possibilite de rem­plir l'office du juge? L'interpretation par voie d'autorite consiste il resoudre les questions et les doutes par voie de reglements au de dispositions generales. Ce mode d'interpretation est le seul qui soit interdit au juge. Quand la loi est claire, il faut la suivre; quant elle est obscure, il faut en approfondir les dispositions. Si l'on manque de loi, il faut consulter l'usage et l'equite. L'equite est le retour il la loi naturelle, dans le silence, l'opposition au l'obscurite des lois positives."

30 Pretty v. U.K., sodba z dne 29. aprila 2002, par. 56: "The Court therefore concludes that no positive obligation arises under Article 3 of the Convention to require the respondent State either to give an undertaking not to prosecute the applicant's husband if he assisted her to commit suidde or to provide a lawful opportunity for any other form of assisted suicide. There has, accordingly, been no violation of this provision."

31 Odievre c. France, 13. februarja 2003.

32 Hatton and Others v. U.K, sodba z dne 8. julija 2003.

33 Selmouni v. France, sodba z dne 28. julija 1999; Al-Adsani v. U.K., sodba z dne 21. novembra 2001.

34 Calvelli and Ciglio v. Italy, sodba z dne 17. januarja 2002.

35 Ezeh and Connors v. U.K., 9. oktobra 2003.

36 Scozzari and Giunta v. Italy, sodba z dne 13. julija 2000.

37 41. člen - Pravično zadoščenje. Če Sodišče ugotovi, da je prišlo do kršitve Konvencije ali njenih protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoščenje, Sodišče oškodovani stranki, če je po­trebno, nakloni pravično zadoščenje.

"[U]nder Article 41 of the Convention the purpose of awarding sums by way of just satisfaction is to provide reparation solely for damage suffered by those concemed to the extent that such events constitute a conse­quence of the violation that cannot otherwise be remedied." Scozzari and Giunta v. Italy, sodba z dne 13. juli­ja 2000, par. 250.

38 Odievre c. France, par. 49:

"Par ailleurs, le systeme mis en place par la France recemment, s'il conserve le principe de l'admission de l'accouchement sous X, renforce la possibilite de lever le secret de l'identite qui existait au demeurant iJ. tout moment avant l'adoption de la loi du 22 janvier 2002. La nouvelle loi facilitera la recherche des origines biologiques grdce iJ. la mise en place d'un conseil national de l'acces aux origines personnelles, organe independant, compose de magistrats, de representants d'associations concemees par l'objet de la loi et de professionnels ayant une bonne connaissance pratique des enjeux de la question. D'application immediate, elie peut desormais permettre iJ. la requerante de solliciter la reversibilite du secret de l'identite de sa mere sous reserve de l'accord de celle-ci de maniere iJ. assurer equitablement la conciliation entre la protection de cette derniere et la demande legitime de la requerante, et il n 'est meme pas exclu, encore que cela soit peu probable, que, grdce au nouveau conseil institue par le legislateur, la requerante puisse obtenir ce qu'elle recherche.

La legislation fran,aise tente ainsi d'atteindre un equilibre et une proportionnalite suffisante entre les interets en cause. La Cour observe iJ. cet egard que les Etats doivent pouvoir choisir les moyens qu'ils estiment les plus adaptes au but de la conciliation ainsi recherchee. Au total, la Cour estime que la France n'a pas excede la marge d'appreciation qui doit lui etre reconnue en raison du caraetere complexe et delicat de la question que souleve le secret des origines au regard du droit de cOOcun iJ. son histoire, du choix des parents biologiques, du lien familial existant et des parents adoptifs."

39 »Sodna praksa« je evfemistični izraz, ki se je uveljavil v slovenskem in jugoslovanskem pravu. Predstavlja del ideologije, po kateri imajo sodišča zgolj svojo »prakso«, ki pa nikogar ne zavezuje. To v nasprotju s fran­coskim izrazom »jurisprudence«, ki je kompromis med »sodno prakso« na eni ter pojmom zavezujočega »case-law« na drugi strani. Po drugi strani je tu tretji odstavek 1. člena zakona o ustavnem sodišču, ki pa le enigmatično pravi: »Odločbe ustavnega sodišča so obvezne. « - , ne pove pa za koga, v kolikšni meri, ali gre za pravni vir itd. Tu je govor o t. i. »binding effect« (»zavezujoči učinek«) ustavnosodnih odločb, ki je lahko (1) učinek de facto, (2) učinek de iure ali (3) učinek pravega pravnega vira - torej erga omnes. Ta materija bi pri nas zagotovo spadala v samo Ustavo.

40 Shematična delitev na dejstva, zadevo in odločitev je lahko zavajajoča - še posebno za tiste, ki niso vajeni kontekstualnega pravnega raziskovanja, analize primerov itd. Še zlasti pomembno je, da se razlika med dejstvi in zadevo primera ne vzame preveč dobesedno. Treba se je zavedati, da dejstva kot taka sploh ne obstajajo. Dejstva postanejo resnična le tedaj, ko se osvetlijo skozi določeno pravno prizmo. V to se tukaj ne utegnemo globlje spuščati, a hkrati tudi ne moremo parafrazirati Hobbesove slovite izjave: "Civillaws ceasing, facts also cease.·· Hobbes, Leviathan, XXVIII. poglavje, par. 3 Leviathan, by Thomas Hobbes (chapter27) [http://etext.library.adelaide.edu.au/h/h681/ chapter 27.html].

41 Glej supra opombo 6. V dunajski konvenciji o pogodbenem pravu iz leta 1969, njenem 2. in 3. členu, se bese­da »kontekst« nanaša na normativno okolje določenega pravnega koncepta (besede). V 3.(b) členu je sklice­vanje na »kasnejšo prakso v uporabi pogodbe«. Če precedenčno pravo Evropskega sodišča za človekove prav­ice predstavlja »kasnejšo prakso« v uporabi Konvencije, kar zagotovo drži, potem (1) je ta praksa za države članice zavezujoča in (2) razlaga precedensov mora biti »kontekstualna«. Seveda je ta kontekstualnost prece­denčnega prava drugačna od normativne kontekstualnosti, ki je bila namen normodajalca dunajske konven­cije o pogodbenem pravu.

42 Pereiman, op.at. supra opomba 8, pri 36, navajajoč DIGESTAE, L. XVll, 1: Non ex regula jus sumatur sed ex jure quod est regula fiat: "Il ne suffit pas de connaitre les regles de droit. Une de principales taches de l'interpreta­tion juridique est de trouver des solutions aux conflits entre les regles, en hierarchisant les valeurs que ces regles doivent proteger. C' est comme on le sait, cette {ine hierarchisation des droits constitutionnels qui a ete et qui continue a etre une des taches principales de la Cour Supreme des Etats-Unis."

43 Načeloma je odločitev v primeru prav to (odločitev), vse dokler rešuje specifičen problem, ki ga predstavlja vzorec dejstev primera. Ostalo je obiter dictum (mn. obiter dicta). Obiter dicta imajo lahko pedagoški pomen in učinek - sporočilo, naslovljeno na nižjestopenjska sodišča - vendar niso zavezujoča niti za lasten vir (sodišče, ki ustvari precedens) niti za nižjestopenjska sodišča.

44 COMPENDIUM DE LA CEDH, Kehl/Strasbourg/-Arlington 1998.

45 Ta besedna zveza je uporabljena v tridesetih sodbah (v angleškem jeziku).

46 V ustavnem pravu (diskriminacijski primeri) pojem »utemeljeni razlogi« sproži uporabo najstrožjih meril pre­soje. Glej na primer: Equality Foundation of Greater Cindnnati, Inc. v. Cincinnati, 54 F. 3d 261, 267 (CA6 1995): »The law will be upheld only if it is suitably tailored to serve a compelling state interest.«

47 Tipična primera sta Commingersol v. Portugal, sodba z dne 6. aprila, 2000, Selmouni v. France, sodba z dne 28. julija 1999.

48 Glej širše: Unger, KNOWLEDGE AND POLITICS 88-100 (1975). Unger govori o »antinomiji pravil in vrednot«, torej o dialektiki, v kateri pride do vzpostavitve in utrditve jasnih pravnih pravil zato, da ta nadomestijo neo­prijemljive vrednote, vendar se iz njih nenehno napajajo (s pomočjo teleološke razlage). Ta antinomija je še posebno pomembna v ustavnem pravu in mednarodnem pravu človekovih pravic. Ker vrednote vstopajo v konkretnih primerih, so usmerjene k učinkovanju na abstraktne precedense.

49 Z vidika sistemske analize je pravni sistem - tako kot človekova zavest - mreža med seboj povezanih kanalov povratnih zvez (feedback channels). Ti kanali povratnih zvez dajejo povratno informacijo o izkušnjah, ki izvi­rajo iz resničnih primerov in ki jih sistem obravnava, nazaj v spomin pravnega sistema. Tako sistem naprej razvija svoje izkustvo, diferencira svoje pristope k reševanju problemov in se je sposoben učiti iz lastnih izkušenj. Pravni sistem je tako navidezna resničnost (pravna kultura) z večjim ali manjšim stikom z aktual­no in dejansko družbeno, politično itd. resničnostjo države (ali mednarodne skupnosti). Pomembna razlika med tradicionalnim kontinentalnim pravnim sistemom in nastajajočo precedenčno empirično povratno zvezo (ki je tradicionalna v anglosaških pravnih sistemih) ustavnih sodišč je natanko v neposrednosti in velikosti zmogljivosti sistema, da se uči iz lastnih izkušenj. Z drugimi besedami povedano, sistem laže vzdržuje stik s stvarnostjo, ki poveča ustreznost in družbeno relevantnost teh odzivov. Glavna ovira za uspeh tega koristnega procesa je morda politična, vendar v pretežni meri ovire izvirajo tudi iz ponotranjenega odnosa pravnikov, odvetnikov, sodnikov itd.

50 Seveda imamo v mislih, da so lahko razlogi za pritožbo v povezavi z navadnimi domačimi primeri omejeni, da se lahko tičejo zgolj povsem pravnih vprašanj, absolutno bistvenih procesnih kršitev itd. Kljub temu se zavedamo, da so ta razlikovanja relativna in ne tako čista, kot bi si morda mislili.

51 Kljub temu je od 95 odstotkov zavrnjenih vlog za obravnavo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, razen tistih, za katere se ugotovi, da so očitno neutemeljeni, večina vlog nedopustna prav zaradi teh proces­nih razlogov.

52 Znova je ta predvidljivost - v mislih imamo securite juridique - lateraina (temelji na logičnem sklepanju) in ne vertikalna (temelji na silogističnem razlogovanju). Vendar lateralno sklepanje, ki išče podobnosti, najde skupno zgornjo premiso v obeh primerih. Ko jo najde, je bolj verjetno, da bo precej bolj specifična kot pa tista, ki je izpeljana iz oddaljene zgornje premise. Posledično se predvidljivost in securite juridique sorazmer­no povečata.

53 Tako je bilo v primeru Selmouni v. France (glede definicije mučenja v povezavi s 3. členom Konvencije). Drug primer je lahko Commingersol v. Portugal (glede upravičenosti korporacij in morda drugih pravnih oseb do zahtevkov za povrnitev negmotne škode).

54 Seveda imajo spletne strani Evropskega sodišča za človekove pravice (www.echr.coe.int) iskalnik, s katerim se lahko najdejo sodbe po določeni temi. Toda pri uporabi iskalnika je treba znati navesti tako specifično besedno zvezo (tako v angleškem kot v francoskem jeziku), ki navrže relevantne sodbe in odločitve o dopust­nosti.

55 Glej na primer Hattan v. U. K. kot tudi Ezeh and Connars v. U. K. in še posebej ločena mnenja.

56 Natančneje o tem vprašanju glej v: Zupančič, DROIT CONSTlTUTIONNEL ET JURISPRUDENCE DE LA COUR EUROPEENNE DES DROITS DE L'HOMME, Tentative de synthese, in 2001 Annuaire de droit canstitu­tiannel p. 14 (Economica, Marseilles 2001).

Vrh strani

Priporočena oblika sklicevanja:

Bibliografski sklic

Boštjan M. Zupančič, «O razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodišča za človekove pravice»Revus, 2 | 2004, 9-27.

Spletni sklic

Boštjan M. Zupančič, «O razlagi sodnih precedensov in sodb ter posebej sodb Evropskega sodišča za človekove pravice»Revus [Spletna izdaja], 2 | 2004, Datum spletne objave: 20 juin 2013, ogled: 16 avril 2024. URL: http://journals.openedition.org/revus/1522; DOI: https://doi.org/10.4000/revus.1522

Vrh strani

Avtor

Boštjan M. Zupančič

sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice

Od istega avtorja

Vrh strani

Avtorske pravice

CC-BY-SA-4.0

The text only may be used under licence CC BY-SA 4.0. All other elements (illustrations, imported files) are “All rights reserved”, unless otherwise stated.

Vrh strani
Search OpenEdition Search

You will be redirected to OpenEdition Search