Skip to navigation – Site map

HomeNuméros2(Ustavno)sodno soočanje s teroriz...Ustavnosodna prepoved delovanja p...

(Ustavno)sodno soočanje s terorizmom in političnim fundamentalizmom

Ustavnosodna prepoved delovanja politične stranke – v imenu demokracije

Sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Refah Partisi in drugi proti Turčiji ter Gorzelik in drugi proti Poljski
Constitutional Prohibition of the Activities of a Political Party in the Name of Democracy: European Court of Human Rights Decisions in Cases of Refah Partisi v. Turkey (I. and II.) and Gorzelik v. Poland
Zarja Čibej
p. 184-195

Abstracts

The European Court of Human Rights held in the cases Refah and Gorzelik that when protecting democracy (and considering a balance between democracy and the rule of law) a State may apply radical or even drastic measures, such as immediate and permanent dissolution of an organization, and therefore roughly interfere with the freedom of association as set in Article 11 of the European Convention. A State’s interference is in conformity with the Convention only if (i) it is prescribed by law, (ii) it is pursuing a legitimate aim and (iii) if there is a pressing social need to apply the measure. A State may reasonably apply such a measure as soon as the presence of such a danger has been established, thus even before an attempt has been made. In the case Refah the danger was created by a political party, which was planning to set up a plurality of legal systems and a regime based on Sharia (Islamic law), while in the case of Gorzelik the registration of a controversial union, which proclaimed itself a national minority without the consent of society, would unjustifiably entitle it to some privileges, laid down by law.

Top of page

Full text

1Postavlja se vprašanje, kateri so tisti razlogi, ki upravičujejo omejitev pravice do združevanja, zagotovljene z 11. členom Evropske konvencije o človekovih pravi­cah? Kakšen test mora prestati ukrep države, ki omeji pravico do združevanja, in kdo je tisti, ki presoja primernost in sorazmernost takega ukrepa? Je to država sama, morda Evropsko sodišče za človekove pravice ali oba po malem? Kaj sploh je demokracija ali, natančneje, kaj ni demokracija in zakaj je demokracija tako pomembna vrednota, da lahko upraviči drastične in radikalne posege v izvrševanje pravice do združevanja? Ali gre pri političnem fundamentalizmu in radi­kalizmu za upravičen strah pred sesutjem demokratične družbene ureditve ali gre, nasprotno, samo za boj za oblast? In zakaj je prav politično dogajanje tako občutljivo področje ...

1 Uvodno

  • 1 Refah Partisi (The Welfare Party) and Others v. Thrkey. Leta 2001 (31. julija) je senat izdal sodbo (...)

2Refah Partisi1 (Socialna stranka, v nadaljevanju: Refah) je bila ustanovljena leta 1983. Leta 1995 je na splošnih volitvah dobila 22 odstotkov glasov, s čimer se je po velikosti uvrstila na prvo mesto med političnimi strankami v turškem parla­mentu, kar ji je omogočilo pohod na oblast; leta 1996 je na lokalnih volitvah dobila že 35 odstotkov glasov, po nekaterih napovedih pa naj bi na naslednjih splošnih volitvah dobila že okoli 67 odstotkov vseh glasov. V času vzpona je Refah leta 1997 razpustilo turško ustavno sodišče, ker naj bi bila stranka »cen­ter protiustavnih dejavnosti in dejavnosti, nasprotujočih načelu sekularizacije, načelom demokratične države in vladavine prava«. Poleg tega je sodišče šestim poslancem Refaha odvzelo status poslanca in jim za pet let prepovedalo delo­vanje v kateri koli politični stranki. Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) je turško odločitev potrdilo.

  • 2 Gorzelik and Others v. Poland. Sodba senata iz leta 2001 (20. decembra). Primer je bil predložen ve (...)

3V primeru Gorzelik2 so poljske oblasti leta 1998 dokončno zavrnile regis­tracijo Združenja ljudi šlezijske narodnosti (Union of People of Silesian Nationality). Registracija takega združenja bi namreč po mnenju poljskih sod­nih oblasti pripeljala do položaja, v katerem bi se domnevna narodna manjšina, ki to sploh ni, dokopala do privilegijev, ki gredo samo »pravim« manjšinam. Evropsko sodišče je tudi v tem primeru poljsko odločitev potrdilo.

2 Sporna dejstva

a) Refah

  • 3 Vlada navaja, da določbe šarije niso v skladu s Konvencijo, predvsem zaradi kazenskega prava, kazen (...)

4Turški Principal State Counsel, ki je pri ustavnem sodišču vložil pobudo za razpustitev Refaha, je stranki očital, da je »center dejavnosti, ki nasprotujejo načelu sekularizacije«, in sicer zaradi spornih javnih govorov predstavnikov stranke, v katerih so se (i) zavzemali za nošenje muslimanskih rut v državnih šolah in poslopjih (čeprav je turško ustavno sodišče že prej odločilo, da to nasprotuje načelu sekularizacije), (ii) predlagali odpravo sekularizacije v Turčiji, (iii) javno pozivali muslimane, naj se pridružijo njihovi stranki, ki naj bi bila edina zmožna doseči prevlado Korana in islama prek svete vojne (džihada) , ter (iv) pozivali k uvedbi pravnega pluralizma, teokratskega režima in uvedbi šarije3 (islamskega prava), pri tem pa morebitnim nasprotnikom grozili tudi s silo. Morda je najbolj ilustrativna izjava poslanca Refaha: » We shall certainly call to account those who turn their backs on the precepts of the Koran and those who deprive Allah's messenger of his jurisdiction in their country.« Nihče od poslancev zaradi spornih govorov ni bil izključen iz stranke, niti ni bil nihče deležen disciplinskega postopka. Vlada je v tem času spremenila tudi delovne ure v javnih poslopjih zaradi lažjega praznovanja ramadana.

5Principal State Counsel je ob tem še dodal, da nič ne zavezuje držav, da do­puščajo delovanje političnih strank, katerih namen je uničenje demokracije ali vladavine prava. Način delovanja Refaha pa naj bi bil v nasprotju z načeli in zahtevami demokratične države, predvsem naj bi bil sporen njihov namen, da vzpostavijo pluralizem pravnih sistemov, ki bi pripeljal do diskriminacije ljudi na podlagi njihovega verskega prepričanja, saj bi v takem sistemu za vsako skupino na podlagi njenega verskega prepričanja veljal drugačen pravni sistem. Refah je na te očitke odgovoril z navedbo, da pluralizacija pomeni pogodbeno svobodo in možnost svobodne izbire jurisdikcije sodišč.

  • 4 Argumentacijo nacionalnih sodišč povzemam zato, ker se tudi samo Evropsko sodišče v obrazložitvah s (...)

6Turško ustavno sodišče se je v svoji odločitvi sklicevalo tudi na zgodovinske okoliščine turške države in med drugim zapisalo:4

  • 5 Para. 24, 2001.

[S]ecularism was one of indispensable conditions of democracy. In Thrkey the principle of secularism was safeguard by the Constitution, on account of the coun­try's historical experience and the specific features of Islam. The democratic regime was incompatible with the rules of sharia. The principle of secularism prevented the State from manifesting a preference for a particular religion or belief and constitut­ed the foundation of freedom of conscience and equality between citizens before law. Intervention by the State to preserve the secular nature of political regime had to be considered necessary in a democratic society.5

b) Gorzelik

7Pri zavrnitvi registracije Združenja ljudi šlezijske narodnosti so bili sporni: (i) ime združenja, (ii) nejasna merila za pridobitev članstva v združenju in (iii) 30. člen ustanovne listine: »Združenje je organizacija šlezijske narodne manjšine«. Združenje je privolilo samo v dopolnitev meril glede članstva in je sporno določbo nadomestilo z naslednjo določbo: »Kateri koli poljski državljan, ki pod­piše izjavo, da je šlezijske narodnosti, lahko postane član združenja.«

8Tudi spremenjena merila so ostala sporna in so bila kot taka jedro spora.

9Poljske oblasti so se namreč spotaknile ob besedo šlezijski in pojem narodne manjšine ter predvsem ob povezovanje teh besed v imenu združenja in 30. členu ustanovne listine. Besedi »Šlezija« in »šlezijski« naj bi se namreč nanašali le na lokalno etnično skupino, in ne na narod, ter sta v tem smislu zavajajoči. Pojem narodne manjšine je bi v zadevnem primeru sporen zaradi prepričanja sodišča, da združenje za tako poimenovanje oziroma razglasitev nima osnove, ker glede obstoja šlezijske narodne manjšine na Poljskem ni ne soglasja v družbi niti zgodovinskih ali etnografskih okoliščin, ki bi upravičevale razgla­sitev določene skupine ljudi za narodno manjšino. Poljsko sodišče je bilo mne­nja, da se nihče ne more razglasiti ali zahtevati od drugih, da bi ga imeli za pri­padnika določene narodne manjšine, če v družbi ta manjšina sploh ni priznana. In prav zato so bila sporna tudi dopolnjena merila glede pridobitve članstva združenja.

10Šele kasneje, v pritožbenih postopkih pred poljskimi sodišči se je pokazalo, kje je po mnenju oblasti jedro spora. Če bi namreč dopustili registracijo takega združenja, bi to pripeljalo do situacije, v kateri bi bila narodna manjšina, katere obstoj je sporen oziroma nepriznan s strani oblasti od družbe, deležna privi­legijev, ki gredo samo »pravim« manjšinam. Še posebno sporen privilegij je prednost na parlamentarnih volitvah; po veljavnem poljskem zakonu o volitvah je namreč treba za vstop stranke v parlament zbrati najmanj pet odstotkov ve­ljavno oddanih glasov, to merilo pa je za narodne manjšine blažje.

3 Test in argumentacija ESČP pri presoji skladnosti ravnanja države z 11. členom EKČP

  • 6 Gorzelik 2001, para. 56 in Gorzelik 2004, para. 89. Glej tudi The United Communist Party of Turkey (...)

11V skladu z 11. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nada­ljevanju: Konvencija) in z ozirom na problematiko obravnavanih primerov ima vsakdo pravico do svobodnega združevanja, izvrševanje te pravice pa je mogoče omejiti samo z zakonom, če je to nujno potrebno v demokratični družbi zaradi državne ali javne varnosti, za preprečitev neredov in zločinov ali za zavarova­nje pravic in svoboščin drugih ljudi. Test, ki ga je z namenom presoje skladnosti ukrepov držav s Konvencijo v obeh primerih postavilo ESČP (v nadaljevanju tudi Sodišče), je sestavljen iz več testnih vprašanj. Sodišče najprej išče odgovor na vprašanje, ali je do oviranja pravice oz. poseganja vanjo sploh prišlo (»was there an interference«). Če Sodišče oceni, da je prvo merilo izpolnjeno, potem nadalje presoja, ali je bil poseg v izvrševanje pravice upravičen (»whether the interference was justified«). V tem drugem problemskem sklopu sodišče natančneje presoja, (i) ali je imela država za poseg v pravico osnovo v zakonu (»prescribed by law«) , (ii) ali je država pri tem zasledovala legitimen cilj (»legit­imate aim«) ter (iii) ali je bil poseg nujno potreben v demokratični družbi (»nec­essary in a democratic society« ali »pressing social need«). Poseg države je upravičen samo, če so odgovori na izpostavljena vprašanja pozitivni. Ob· tem Sodišče posebej opozarja, da morajo biti izjeme od Il. člena razlagane restrik­tivno. Konvencija namreč strogo zahteva, da je vsako poseganje države v izvrše­vanje pravice do združevanja upravičeno v luči zahtev demokratične države: »The only type of necessity capable of justifying such interference is, therefore, one which may claim to spring from democratic society.«6

a) Določnost v zakonu

  • 7 Para. 63, 2001.

12V obeh obravnavanih primerih se je med strankami pojavil tudi nekakšen obroben, a kljub temu zanimiv spor glede določnosti nacionalnih zakonov. Obroben zato, ker ESČP ta problem sicer obravnava, vendar v njem ne vidi spora, v zadevi Gorzelik pa to tudi zelo jasno pove: »The Court considers that the central issue lies in a different aspect of the case.«7

13Za kaj gre? V primeru Gorzelik med vlado in združenjem nastane nesoglas­je glede pomena pojma »narodne manjšine«, v katerem gre v resnici za spor na­rodna manjšina (stališče združenja) proti etnični skupini (stališče vlade), pri čemer pa poljska zakonodaja spornega pojma kljub že omenjenemu privilegiju v okviru parlamentarnih volitev ne definira. ESČP se pri tem postavi na stališče, da ni njegova naloga odločiti, ali so Šlezijci na Poljskem narodna manjšina ali ne, niti ni njegova naloga (iz)oblikovanje definicije pojma narodne manjšine. Bistveno vprašanje,. opozarja ESČP, pri tem je, ali so bili posamezniki zaradi nedoločnosti zakona za kaj prikrajšani. ESČP je menilo, da ne:

  • 8 Para. 63, 200l.

While the Court considers that the lacuna in the law left a degree of legal uncertainty for individuals and a degree of latitude for the authorities, especially since persans claiming to belang to minority, in order to be recognised as such, had to make use of procedure which was not designed for that purpose, it does not find that that fact in itse1f had consequences for the applicants' rights under Article 11.8

  • 9 Para. 65, 2004.
  • 10 Para. 68, 2004.

14Veliki senat v primeru Gorzelik to še podrobneje razloži, saj ugotavlja, da v pravu vedno obstaja potreba po (nadaljnji) razlagi določenih določb in potreba po prilagajanju prava različnim okoliščinam. Zato niti določena mera dvoma glede pomena posameznih relevantnih določb niti obstoj več motnih razlag glede pomena določbe sama po sebi še ne pomenita kršitve načel predvidljivosti in določnosti v pravu.9 Veliki senat ob tem doda, da je zaradi zgodovinskih okoliščin zaščita narodnostnih manjšin sicer bistven in nujen pogoj za stabil­nost, varnost in mir v Evropi, spoštovanje pravic manjšin pa conditio sine qua non za demokratično ureditev, vendar od držav podpisnic Konvencije kljub temu ne moremo zahtevati, da natančno pravno uredijo in definirajo pojem narod­nostne manjšine in postopek za pridobitev takega statusa.10

15Podobno so se tudi v zadevi Refah pritožniki sklicevali na problematiko določnosti in predvidljivosti prava. Do leta 1998 je namreč v Turčiji veljal zakon, po katerem se je delovanje politične stranke kvalificiral o za protiustavno samo, če so bili njeni člani obsojeni za kazniva dejanja, ob tem pa je treba opozoriti, da nihče od »spornih govorcev« Refaha ni bil obsojen za tovrstno kaznivo deja­nje. Ker pa je medtem prišlo do spremembe turškega kazenskega zakonika, je ustavno sodišče odločilo, da sporno določbo razveljavi, svojo odločitev pa obra­zložilo z dejstvom, da vezano st samo na kazniva dejanja pri presoji protius­tavnosti delovanja politične stranke sodišče neustrezno omejuje, saj vsi tovrst­ni primeri niso (več) zaobseženi v kazenskem zakoniku, s tem pa je ta določba tudi sama postala protiustavna. Pri tem je nadvse zanimivo, da je sporno določbo ustavno sodišče razveljavilo le nekaj dni pred razpustitvijo Refaha. Kljub argumentiranju vlade, da je bila sporna določba očitno v nasprotju s turško ustavo, so se pritožniki zaradi strožjih meril, ki naj bi jih ustavno sodišče določilo šele nekaj dni pred razpustitvijo stranke, sklicevali na nejasnost in nepredvidljivost zakona. Evropsko sodišče se je tudi tokrat postavilo na stran vlade, saj je po njegovem mnenju v zadevnem primeru najpomembnejši pravni vir ustava, katere namen in pomen nikakor nista bila sporna:

As regards the accessibility of the provisions in issue and the foreseeability of their effects, the Court reiterates that the expression »prescribed by law« requires firstly that the impugned measure should have a bas is in domestic law. It also refers to the quality of the law in question, requiring that it be accessible to the persons concerned and formulated with sufficient precision to enable them - if need be, with appropriate advice - to foresee, to a degree that is reasonable in the circumstances, the consequences which agiven action may entail. Experience shows, however, that it is impossible to attain absolute precision in the framing of laws, particularly in fields in which the situation changes according to the evolving views of society. A law which confers a discretion is not in itself inconsistent with this requirement, provided that the scope of the discretion and the manner of its exercise are indicat­ed with sufficient clarity, having regard to the legitimate aim in question, to give the individual adequate protection against arbitrary interference. It is [ ... ] primarily for the national authorities to interpret and apply domestic law. In the instant case the Court observes that the dispute under domestic law concerned the constitutionality of the activities of a political party and fell within the jurisdiction of the Constitutional Court. The written law most relevant to the question whether the interference was »prescribed by law« is the Turkish Constitution.

b) Demokracija in vladavina prava kot legitimna razloga za poseganje države v pravico do združevanja

  • 11 Para. 45, 2001. Evropsko sodišče se sklicuje na eno izmed prejšnjih sodb: United Communist Party of (...)

16ESČP je bilo v zadevi Refah zelo jasno pri navedbi stališča, da igrata demokraci­ja in vladavina prava ključno vlogo v moderni družbi ter da njun duh prežema celotno Konvencijo: »Democracy [...] appears to be the only political model con­templated by the Convention and, accordingly, the only one compatible with it.«11 Evropsko sodišče poudarja, da demokracija ne pomeni, da morajo stališča večine vedno prevladati - vzpostaviti je treba ravnotežje, ki zagotavlja primerno in pošteno obravnavanje manjšin in preprečuje kakršno koli zlorabo (pre]vladu­joče ga položaja:

  • 12 Para. 43, 2001. Zanimivo je tudi razmišljanje B. M. Zupančiča v Evropska konvencija o varstvu člove (...)

Democracy requires that the people should be given arole ... [S]tatute law must be interpreted and applied by an independent judicial power. There can be no democracy where the people of aState, even bya majority decision, waive their leg­islative and judicial powers in favour of an entity which is not responsible to the people it governs, whether it is secular or religious. The TUle of law means that all human beings are equal before the law, in their rights as in their duties. However, legislation must take account of differences, provided that distinctions between peo­ple and situations have an objective and reasonable justification, pursue a legitimate aim and are proportionate and consistent with the principles normally upheld by democratic societies. But the rule of law cannot be said to govern a secular society when group s of persons are discriminated against solely on the ground that they are of a different sex or have different political or religious beliefs. Nor is the rule of law upheld where entirely different legal systems are created for such groups.12

17ESČP pri tem poudari, da sta svoboda izražanja in svoboda vesti prav tako temelja demokratične družbe, ki omogočata sožitje ljudi različnih veroizpove­di, pa tudi ateistov, skeptikov in drugih. Verski pluralizem je namreč ena izmed tistih vrednot v sodobnih družbah, za katere se je stoletja bil hud boj. Kljub temu pa so omejitve v določenih okoliščinah predvsem v družbah, v katerih je več različnih verskih skupin, nujne za trdnost celotne države:

[I]n democratic societies, in which several religions coexist within one and the same population, it may be necessary to place restrictions on this freedom in order to reconcile the interests of the various group s and ensure that everyone's beliefs are respected. Pluralism and democracy are bas ed on a compromise that requires vari­ous concessions by individuals or group s of individuals, who must sometimes agree to limit some of the freedoms theyenjoy in order to guarantee greater stability of the country as a whole.

  • 13 Para. 94, 2004.
  • 14 Para. 95 in 89, 2004.

18V primeru Gorzelik Sodišče dodatno poudari, da pravica do združevanja, ki jo zagotavlja 11. člen Konvencije, ni absolutna. Zato imajo države legitimno pravico, da ob ogrožanju temeljev državne (demokratične) ureditve ali pravic in svoboščin drugih ljudi posežejo v izvrševanje omenjene pravice.13 Nedvomno so ti posegi upravičeni samo ob resnem ogrožanju demokratične ureditve, država pa mora poseg upravičiti s prepričljivimi in legitimnimi razlogi.14

c) Kdaj lahko država kot varuh demokracije poseže v izvrševanje pravice do združevanja?

19ESČP je v svojih sodbah pogosto poudarilo, da je naloga države kot nevtralnega in nepristranskega udeleženca zagotoviti nemoteno opredeljevanje in izpovedovanje različnih ver z namenom zagotavljati javni red, harmonijo različnih ver in strpnost v družbi. S to vlogo zato ni in ne more biti skladno, da država oce­njuje legitimnost posameznih veroizpovedi. Sodišče poleg tega poudari, da od države ne moremo zahtevati, da z intervencijo (po)čaka, dokler politična stran­ka ne dobi dovolj moči, da implementira politike, ki so v neskladju s Konvencijo in demokracijo, vendar pa je poseg v izvrševanje pravice upravičen samo, če je grožnja demokratični ureditvi zadostno dokazana in neizogibna. In kdaj je izpolnjen ta standard? Evropsko sodišče določi ta standard v primeru Refah:

  • 15 Para. 102, 2003.

[W]here the presence of such a danger has been established by the national courts, after detailed scrutiny subjected to rigorous European supervision, aState may reasonably forestall the execution of such a policy, which is incompatible with the Convention's provisions, before an attempt is made to implement it through con­crete steps that might prejudice civil peace and the country's democratic regime.15

20Situacija je še posebno občutljiva, vloga države pa še posebno pomembna v primerih političnih strank, ki se zaradi svojega položaja v družbi in možnosti implementacije svojih idej, ko pridejo na oblast, razlikujejo od preostalih orga­nizacij in združenj, ki delujejo na političnem prizorišču. ESČP propagiranje sprememb, ki se navezujejo na pravno ureditev države, s strani političnih strank sicer dopušča, vendar samo, če zadosti dvema pogojema: (1.) sredstva za dosego ciljev morajo biti v vseh pogledih legalna in demokratična in (2.) predlagane spremembe morajo biti združljive s temeljnimi načeli demokracije. Sodišče pri tem še poudari, da ustanovna listina in program stranke ne moreta biti edini kri­terij pri presoji strankinih namenov in ciljev. Zato mora biti program stranke vedno primerjan oziroma preverjen z dejanji njenih članov, predvsem tistih na vodilnih položajih.

d) Vloga Evropskega sodišča pri presoji državnega ukrepa

21ESČP v tistem delu, ko presoja, ali je bil restriktivni ukrep države nujen (press­ing social need), to oceno delno prepusti državi. Tako kot se Sodišče v zadevi Gorzelik ni hotelo izreči, ali obstaja šlezijska narodna manjšina ali ne, tako se sodišče v obeh primerih ni želelo spuščati v natančno odločanje glede vpraša­nja, ali so bile okoliščine primerov take, da je bil poseg države nujno potreben. ESČP namreč zagovarja stališče, da so državne oblasti zaradi dobrega (ali pa vsaj boljšega) poznavanja razmer v svoji državi načeloma zmožne dati boljšo oceno kot pa Sodišče samo in naj bi državam zato pri tej presoji dopustili široke možnosti (margin of appretiation). V tem smislu ESČP eno izmed strank v postopku (vlado) dejansko postavlja v boljši položaj, ker ji zaupa presojo njene­ga (spornega) ravnanja. Vendar pa se ocena in presoja tega spornega vprašanja s strani ESČP kljub temu skrivata v reševanju drugega vprašanja. Nenazadnje ESČP v obrazložitvi sodbe tudi poudari, da je ocena države podvržena strogi presoji Sodišča. Ključna naloga, ki si jo zada ESČP, je namreč presoja državnih sankcij. Za legitimnost ukrepa morata biti izpolnjena dva pogoja: (l.) ukrep mora biti glede na dane okoliščine nujno potreben in (2.) mora biti tudi sorazmeren glede na zasledovane cilje.

22V zadevi Refah sodišče obrazloži, zakaj bi pluralizem pravnih sistemov povzročil razlikovanje posameznikov na podlagi njihovega verskega prepriča­nja in zakaj pripisovanje pravic in svoboščin na podlagi razvrstitve in pripad­nosti verski skupini ni v skladu z demokracijo in Konvencijo:

  • 16 Glej mutatis mutandis The Airey v. lreland, 9. oktober 1979, Series Ano. 32, p. 14, § 25.
  • 17 Para. 70, 2001. Glej mutatis mutandis The »Belgian linguistic« case, 23. julij 1968 Series Ano. 6, (...)

Firstly, it would do away with the State's role as the guarantor of individual rights and freedoms and the impartia~ organiser of the practice of the various beliefs and religions in a democratic society, since it would oblige individuals to obey, not rules laid down by the State in the exercise of its above-mentioned functions, but static rules of law imposed by the religion concerned. But the State has a positive obligation to ensure that everyone within its jurisdiction enjoys in full, and without being able to waive them, the rights and freedoms guaranteed by the Convention.16 Secondly, such a system would undeniably infringe the principle of non-discrimination between individuals as regards their enjoyment of public free­doms, which is one of the fundamental principles of democracy. A difference in treatment between individuals in all fields of public and private law according to their religion or beliefs manifestly cannot be justified under the Convention, and more particularly Article 14 thereof, which prohibits discrimination. Such a differ­ence in treatment cannot maintain a fair balance between, on the one hand, the claims of certain religious group s who wish to be governed by their own rules and on the other the interest of society as a whole, which must be bas ed on peace and on tolerance between the various religions and beliefs.17

23ESČP je torej jasno povedalo, da je načelo ločenosti države in cerkve nujen pogoj za delovanje demokratične države. Ta pogoj je po mnenju ESČP celo tako zelo bistven, da lahko v imenu ohranitve demokratične ureditve država prepovedelovanje določene politične stranke. Čeprav ESČP samo priznava, da sta raz­pustitev politične stranke in začasna prepoved političnega delovanja za nekatere njene člane drastičen in radikalen ukrep, ki ga lahko država uporabi samo v izjemnih primerih, na koncu kljub temu ugotavlja, da ukrep turškega ustavnega sodišča ni bil nesorazmeren zasledovanemu legitimnemu cilju ter da je bil v luči vseh okoliščin z vidika demokratične družbe nujen in primeren.

24V primeru Gorzelik se ESČP strinja s poljskimi oblastmi, da bi bilo združe­nje, registrirano kot združenje narodne manjšine, samodejno upravičeno do privilegijev, še posebno tistih v zvezi z volitvami, to pa bi bilo v nasprotju z na­čelom enakosti pred zakonom. Sodišče opozarja na sporno določbo ustanovne listine: »Združenje je organizacija šlezijske narodne manjšine,« v kateri vidi tri ključne besede: organizacija, narodna in manjšina. Te besede pa so identične s tistimi, ki v zakonu o parlamentarnih volitvah postavljajo merila za oprostitev od zahteve po določenem odstotku glasov za vstop stranke v parlament. To »naključje« daje občutek, da bodo člani združenja v prihodnosti težili k vstopu v parlament, čeprav tega v ustanovni listini niso izrecno zapisali. ESČP nadalje opravičuje delovanje vlade s tem, ko pravi, da bi pritožniki brez težav in ško­dljivih posledic za svoje delovanje, kot je opisano v ustanovni listini, lahko zgo­raj omenjeno sporno določbo in ime združenja prilagodili zahtevam pravnega reda ter s tem dosegli registracijo. Sodišče sklene utemeljevanje razlogov v sod­bi z odločitvijo, da je v danih okoliščinah vlada delovala razumno z vidika svo­je težnje, da bi zaščitila volilni sistem, ki je eden izmed elementov, nujno po­trebnih za pravilno delovanja demokratične družbe v smislu Il. člena Konven­cije:

  • 18 Para. 66, 2001.

[P]luralism and democracy are, by the nature of things, bas ed on a compro­mise that requires various concessions by individuals and groups of individuals. The latter must sometimes be prepared to limit some of their freedoms so as to ensure the greater stability of the country as a whole. This is particularly true as regards the electoral system, which is of paramount importance for any democratic State.18

4 Pomen in doseg primerov

  • 19 Glej tudi ločeno odklonilno mnenje sodnikov Fuhrmana, Loucaidesa in Bratza v primeru Refalt iz leta (...)

25Demokracija in vladavina prava sta nedvomno visoko zavarovani vrednoti. Glede na argumentacijo ESČP bi celo lahko rekli, da sta nekakšni nadvrednoti, ki upravičujeta državno poseganje v izvrševanje pravice do združevanja. Država ima pri tem široko diskrecijsko presojo, saj lahko intervenira že ob (zadostni) nevarnosti oziroma predvidevanjih, da bo prišlo do ogrožanja ali uničenja demokratične ureditve19, ESČP pa zase zadrži le presojo nujnosti in sorazmer­nosti ukrepa, čeprav znotraj tega vprašanja dejansko oceni tudi stopnjo nevarnosti za obstoj demokracije. Pravica do združevanja se kot posebno občutljiva pravica pokaže pri tistih političnih strankah, ki glede na svoj položaj v družbi igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju starega ali pri vzpostavljanju novega političnega in/ali pravnega režima oz. sistema v državi. Pri presoji sklad­nosti delovanja stranke z ustavo zato ni dovolj le analiza ciljev, ki jih stranka razglaša v svojem programu, temveč tudi dejanj in aktivnosti stranke in njenih članov.

  • 20 Para. 55, 2001.

26Nenehno vzpostavljanje ravnotežja med interesi in pravicami posamezni­kov, ki med seboj prihajajo v konflikt, je nedvomno težka (politična in ustavno­pravna) naloga. To še posebno velja, kadar pri tem prihaja do trkov med pose­bej občutljivimi političnimi in družbenimi vprašanji, na katera se odgovori v demokratični družbi lahko med seboj močno razlikujejo. Tudi s tem v zvezi kaže posebej izpostaviti misel ESČP, zapisano v sodbi iz primera Gorzelik: »The way in which national legislation protects the freedom of association and the manner in which the State authorities apply the relevant provisions in practice give an indication of the development of democracy in the country concerned.«20 Predstavljani sodbi ESČP nedvoumno izpostavljata poseben pomen vsebinske­ga oz. vrednotnega vidika demokracije.

Top of page

Notes

1 Refah Partisi (The Welfare Party) and Others v. Thrkey. Leta 2001 (31. julija) je senat izdal sodbo s štirimi glasovi proti trem, da do kršitve 11. člena Konvencije ni prišlo; kasneje je bil primer v skladu s 43. členom Konvencije predložen velikemu senatu, ki je soglasno sprejel odločitev, da v zadevnem primeru ni prišlo do kršitve 11. člena Konvencije (13. februarja 2003). Ker je argumentacija obeh senatov zelo podobna, ponekod pa se veliki senat celo sklicuje na sodbo senata, je povzetek primera kombinacija obeh sodb. Kjer v prispevku neposredno citiram argumentacijo senatov, besedila ločim z letnicama - 2001 za sodbo senata in 2003 za sodbo velikega senata.

2 Gorzelik and Others v. Poland. Sodba senata iz leta 2001 (20. decembra). Primer je bil predložen velikemu senatu, ki je sodbo podal leta 2004 (17. februarja). V obeh primerih je bila sodba senata, da do kršitve Konvencije ni prišlo, soglasna. Argumentacija senatov je tako kot v prvem primeru ločena z letnicami.

3 Vlada navaja, da določbe šarije niso v skladu s Konvencijo, predvsem zaradi kazenskega prava, kazenskega postopka, telesnih kazni. neenakopravnega položaj žensk in načina, kako posega na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Temu se pridružuje tudi Evropsko sodišče.

4 Argumentacijo nacionalnih sodišč povzemam zato, ker se tudi samo Evropsko sodišče v obrazložitvah svo­jih sodb pogosto sklicuje na argumentacijo turških in poljskih sodišč. Poleg tega Evropsko sodišče reševanje in odločanje glede določenih (predvsem dejanskih) vprašanj prepušča nacionalnim sodiščem. Več o tem glej pod točkama Določnost v zakonu in Vloga Evropskega sodišča pri presoji državnega ukrepa.

5 Para. 24, 2001.

6 Gorzelik 2001, para. 56 in Gorzelik 2004, para. 89. Glej tudi The United Communist Party of Turkey and Others v. Turkey, 30. januar 1998, Reports of Judgments and Decisions 1998-1, p. 21, § 45.

7 Para. 63, 2001.

8 Para. 63, 200l.

9 Para. 65, 2004.

10 Para. 68, 2004.

11 Para. 45, 2001. Evropsko sodišče se sklicuje na eno izmed prejšnjih sodb: United Communist Party of Turkey and Others v. Turkey, 30. januar 1998, Reports of Judgments and Decisians 1998-1, pp. 21-22, § 45. Enako v Gorzelik 2004, para. 89.

12 Para. 43, 2001. Zanimivo je tudi razmišljanje B. M. Zupančiča v Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ob njeni 50. obletnici (Informacijsko-dokumentacijski center Sveta Evrope pri NUK, Ljubljana, 2000): [T]udi v Evropi je postalo jasno, da je vladavina prava edini imunski sistem, ki lahko d1Žavo, družbo in celotno mednarodno skupnost ubrani pred pogubnimi ukužbami totalitarizma ... Varovanje civiliziranega posameznika pred nasiljem drugih je od nekdaj funkcija vsega pravnega. Če torej govorimo o pravici, govorimo o vladavini prava ... Danes je z vplivom manipuliranih medijev še posebno lahko zavesti demokratično večino, da si izvoli nedemokratičnega tirana. To lahko prepreči le vladavina prava.

13 Para. 94, 2004.

14 Para. 95 in 89, 2004.

15 Para. 102, 2003.

16 Glej mutatis mutandis The Airey v. lreland, 9. oktober 1979, Series Ano. 32, p. 14, § 25.

17 Para. 70, 2001. Glej mutatis mutandis The »Belgian linguistic« case, 23. julij 1968 Series Ano. 6, pp. 33-35, §§ 9 and 10; in The Abdulaziz, Cabales and Balkandali v. the United Kingdom judgment, Series Ano. 94, pp. 35-36, § 72.

18 Para. 66, 2001.

19 Glej tudi ločeno odklonilno mnenje sodnikov Fuhrmana, Loucaidesa in Bratza v primeru Refalt iz leta 2001, ki odločno nasprotuje razpustitvi Refaha, pri tem pa kot razlog navaja pomanjkanje kakršnega koli dokaza, ki bi dokazoval, da je stranka resnična grožnja obstoju demokratične ureditve.

20 Para. 55, 2001.

Top of page

References

Bibliographical reference

Zarja Čibej, Ustavnosodna prepoved delovanja politične stranke – v imenu demokracijeRevus, 2 | 2004, 184-195.

Electronic reference

Zarja Čibej, Ustavnosodna prepoved delovanja politične stranke – v imenu demokracijeRevus [Online], 2 | 2004, Online since 23 June 2013, connection on 18 April 2024. URL: http://journals.openedition.org/revus/1617; DOI: https://doi.org/10.4000/revus.1617

Top of page

About the author

Zarja Čibej

absolventka Pravne fakultete v Ljubljani

By this author

Top of page

Copyright

CC-BY-SA-4.0

The text only may be used under licence CC BY-SA 4.0. All other elements (illustrations, imported files) are “All rights reserved”, unless otherwise stated.

Top of page
Search OpenEdition Search

You will be redirected to OpenEdition Search