Notes
Za angleški prevod besedila Madžarskega temeljnega zakona gl. http://www.kormany.hu/download/2/ab/30000/Alap_angol.pdf, za nemški prevod http://www.kormany.hu/download/7/81/40000/Grundgesetz%20Ungarns%202011.pdf (zadnji dostop: 16. 11. 2011). Zahvaljujeva se Herbertu Küpperju, ki nama je dal na razpolago njegov lastni nemški prevod. Zahvaljujeva se tudi Arminu von Bogdandyju za izčrpno kritiko in Christophu Krennu za jezikovne korekture.
Prim. Paul Krugman, Depression and Democracy, The New York Times, 11. december 2011. Tudi Paul Krugman, Hungary's Rush Toward Autocracy, The Washington Post, 9. januar 2012.
Za krajšo analizo gl. Herbert Küpper, Einführung in das ungarische Recht, Verlag C.H. Beck, 2011, 295 in nasl.
Pričujoči članek se v veliki meri opira na knjigo enega izmed avtorjev: András Jakab, Az új Alaptörvény keletkezése és gyakorlati következményei, Budapest, HVG ORAC, 2011.
Gl. Georg Brunner in László Sólyom, Verfassungsgerichtsbarkeit in Ungarn: Analysen und Entscheidungssammlung 1990–1993, Baden-Baden, Nomos, 1995; László Sólyom in Georg Brunner, Constitutional Judiciary in a New Democracy: The Hungarian Constitutional Court, Michigan, University of Michigan Press, 2000; Gábor Halmai, Grundlagen und Grundzüge staatlichen Verfassungsrechts: Ungarn, v Armin von Bogdandy, Pedro Cruz Villalón in Peter M. Huber (ur.), Handbuch Ius Publicum Europeum I. zvezek, C.F. Müller, 2007, §12, točka 9 in nasl., Herbert Küpper, Staat, Verwaltung und Verwaltungsrecht: Ungarn, v Armin von Bogdandy, Pedro Cruz Villalón in Peter M. Huber (ur.), Handbuch Ius Publicum Europeum, III. zvezek, C. F. Müller, 2010, §51, točka 77 in nasl.
Preambula ustave se je od 23. oktobra 1989 glasila tako: »Za zagotavljanje mirnega političnega prehoda v pravno državo, ki temelji na večstrankarskemu sistemu, parlamentarni demokraciji in tržnem gospodarstvu, določa parlament besedilo madžarske ustave do sprejetja nove ustave naše domovine kot sledi: [...]«
Zoltán Szente, §24 [Az Országgyűlés működésének szabályai], v: András Jakab (ur.), Az Alkotmány kommentárja, Budapest, Századvég, 2009, točka 59. Takšno razumevanje se opira na 3. odstavek 24. člena stare ustave, ki v povezavi s spremembo ustave ne uporablja običajnega termina „módosítás” (sprememba), temveč „megváltoztatás” (preobrazba).
Georg Brunner, Vier Jahre ungarische Verfassungsgerichtsbarkeit, v: Brunner in Sólyom (op. 5), 13, 30 in nasl.
Gl. Pál Sonnevend, Der Verfassungsmäßige Schutz sozialrechtlicher Ansprüche in der jüngeren Rechtsprechung des ungarischen Verfassungsgerichts, Zeitschrift fur aussländisches und öffentliches Recht und Völkerrecht 56/4 (1996), 977.
Program nacionalnega sodelovanja (vladni program vlade Viktorja Orbána), sprejet 29. maja 2010. http://www.parlament.hu/irom39/00047/00047.pdf.
http://index.hu/belfold/2010/12/21/a_kormanyparti_szavazok_szerint_sem_kell_uj_alkotmany/. Dostop 11. 11. 2011.
http://index.hu/belfold/2011/11/09/kover_az_alaptorveny_kozhelygyujtemeny/. Dostop 11. 11. 2011.
Gl. Küpper (op. 3), 295 in Attila Vincze in Márton Varju, Hungary: The New Fundamental Law, European Public Law 18 (2012) 3, 437–453.
Gl. Küpper (op. 3), 298 in Jakab (op. 4), 180 in nasl. z nadaljnjimi referencami.
Küpper (op. 3), 296.
Zgodovinska madžarska ustava je že od samega začetka dalje klicala po primerjavi z angleško ustavo, gl. György Aranka, Anglus és magyar igazgatásnak egyben-vetése, 1790; Béla Barits [izšlo brez imena], Conspectus regiminis formae regnorum Angliae et Hungariae, 1790. Od kasnejše literature gl. Béni Grosschmid, Werbőczy és az angol jog, 1928.
Sedaj o tem v nemščini, gl. Gábor Máthé, Die Lehre der ungarischen Heiligen Krone, v Gábor Máthé, Die Problematik der Gewaltentrennung, Budapest, Gondolat Kiadó, 2004, 17 in nasl. z nadaljnjimi referencami. Najboljša monografija na to temo doslej je Ferenc Eckhart, A szentkorona-eszme története, 1941.
Küpper (op. 3) meni, da besedilo preambule ne podpira takšne razlage.
Zoltán Szente, A historizáló alkotmányozás problémái – a történeti alkotmány és a Szent Korona az új Alaptörvényben, Közjogi Szemle 2011/3, 1 in nasl.
Jakab (op. 4), 184 in 199.
Szente (op. 19), 1.
László Sólyom, bivši predsednik ustavnega sodišča in kasneje predsednik republike, v enem izmed intervjujev jedrnato pove: »Nevidna ustava je del zgodovinske ustave.« Prim. http://hetivalasz.hu/itthon/solyom-laszlo-az-uj-alkotmanyrol-37067/. Dostop dne 16. 11. 2011.
»V Republiki Madžarski so določbe, ki se nanašajo na temeljne pravice in dolžnosti, določene z zakonom, ki pa ne sme spreminjati njihove bistvene vsebine.«
Ustavno sodišče je jamstvo bistvene vsebine razumelo v absolutnem smislu zgolj v enem primeru: v zvezi s sorazmernostjo smrtne kazni je sodišče odločilo, da smrtna kazen dovoljuje izničenje temeljne pravice do življenja in človekovega dostojanstva in da zato nasprotuje 2. odstavku 8. člena ustave. Gl. odločbo št. 23/1990 (X. 31.) AB, ABH 1990, 88, 92. V odklonilnem ločenem mnenju je predsednik ustavnega sodišča pojasnil, da ima pravica do življenja zgolj absolutno bistveno vsebino, saj pojmovno ni omejljiva. Gl. odločbo št. 23/1990 (X. 31.) AB, ABH 1990, 88, 106. To mnenje je povečini osnova strokovnih razprav o absolutnem razumevanju jamstva temeljne vsebine. Prim. Brunner (op. 8), 54.
Sprva odločba št. 20/1990 (X. 4.) AB, ABH 1990, 69, 71.
Brunner (op. 8), 54, nasprotno meni, da se v tem oziru nemška in madžarska dogmatika v celoti ujemata.
Sprva odločba št. 20/1990 (X. 4.) AB, ABH 1990, 69, 71; kasneje 7/1991 (II. 28.) AB, ABH 1991, 22, 25; 30/1992 (V. 26.) AB, ABH, 167, 171. Gl. tudi Brunner (op. 8), 55 z nadaljnjimi referencami ter Gábor Halmai in Gábor Attila Tóth, Az emberi jogok korlátozása, v: Gábor Halmai in Gábor Attila Tóth (ur.), Emberi jogok, Budapest, Osiris, 2003, 130 z nadaljnjimi referencami.
Sprva odločba št. 8/1991 (III. 5.) AB, ABH 1991, 30, 32. Stalna sodna praksa.
Prim. npr. odločbo št. 64/1993 (XII. 23.) AB, ABH 1993, 373, 382.
László Sólyom, Zum Geleit der Entscheidungen des Verfassungsgerichts der Republik Ungarn, v: Brunner in Sólyom (op. 3), 59, 68; Halmai in Tóth (op. 27), 130.
Sólyom (op. 30), 98.
Gl. npr. odločbo št. 6/1998 (III. 11.) AB, ABH 1998, 91, 98.
Tako je sodišče kot legitimno podlago za poseg opredelilo »integriteto političnega življenja« (odločba št. 20/1990 (X. 4.) AB, ABH 1990, 69, 71), »javni mir« (30/1992 (V. 26.) AB, ABH 1992, 167, 178), »javno moralo« (20/1997 (III. 19.) AB, ABH 1997, 85, 92 in nasl.) in celo »pomemben javni interes« (56/1994 (XI. 10.) AB, ABH 1994, 312, 313).
Gl. Remmert, 2. odstavek 8. člena v: Maunz in Dürig (ur.), Grundgesetz Kommentar (25. 5. 2008), točka 38.
Beseda »kopiranje« (madž. egyedmásolás) je bržkone napaka v prevodu. Po vsej verjetnosti je mišljena prepoved reproduktivnega kloniranja ljudi, ki sledi 3. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Ta temeljna pravica bržčas temelji na vzoru Združenih držav Amerike. Prim. Eugene Volokh, State Constitutional Rights of Self-Defense and Defense of Property, Texas Review of Law & Politics 2007, 399 in nasl.
S sklicevanjem na Kafkaris v. Cyprus, št. 21906/04, sodba z dne 12. 2. 2008, odst. 89, 95-99, gl. Jakab (op. 4), 205 in nasl.
176. člen italijanskega kazenskega zakonika sicer omogoča pogojni odpust doživljenjske zaporne kazni po 26 letih (ital. liberazione condizionale), vendar 4. člen Zakona o izvrševanju kazni (Legge sull'ordinamento penitenziario, 26. julij 1975 št. 354) v številnih primerih kaznivih dejanj izključuje omilitev kazni (npr. trgovina z ljudmi, terorizem in t. i. associazione mafiosa), kadar storilec ne sodeluje z organi pregona (in kadar ne kaže nobenega obžalovanja). V tovrstnih primerih lahko doživljenjska zaporna kazen dejansko traja vse do smrti storilca.
Dirk van Zyl Smit, Taking Life Imprisonment Seriously in National and International Law, Kluwer Law International, 2002, 78 in nasl.
Caroline Noorduyn, Life is life in Netherlands, IBA Legal Practice Division - Criminal Law Committee Newsletter 2008/September 12 in nasl.
Za razpravo o zadnji spremembi francoskega kazenskega zakonika gl. Stéphane Enguéléguélé, L’institution de la perpétuité réelle, Revue de science criminelle et de droit pénal comparé 1997/1, 59 in nasl.
Achilleas Demetriades, Silvia Bartolini, Theodora Christodoulidou, Life imprisonment as inhuman and degrading treatment, European Human Rights Law Review 2008, 656 in nasl.
15. člen ustave se je glasil: »Republika Madžarska ščiti institucijo zakonske zveze in družine.«
Odločba 154/2008 (XII. 17.) AB, ABK 2008. december, 1655. Gl. András Jakab, Az Alkotmánybíróság első határozata a bejegyzett élettársi kapcsolatról, Jogesetek Magyarázata (JeMa) 2010/2, 9 in nasl.
O tem Jakab (op. 4), 194 z nadaljnjimi referencami.
Člen 70/B ustave, sedaj 2. odstavek XII. člena Temeljnega zakona.
Člen 70/E ustave, sedaj XIX. in XXII. člen Temeljnega zakona.
Pál Sonnevend, Der verfassungsmäßige Schutz sozialrechtlicher Ansprüche in der jüngeren Rechtsprechung des ungarischen Verfassungsgerichts, Zeitschrift für ausländisches öffentliches Recht und Völkerrecht 56/4 (1996), 977 in nasl., 981 in nasl.; Pál Sonnevend, Armut und Verfassung. Die Rechtslage in Ungarn, v: Hofmann, Holländer, Merli in Wiederin (ur.), Armut und Verfassung, Sozialstaatlichkeit im europäischen Vergleich, Wien, Nomos, 1998, 327 in nasl., 330 in nasl.
To predlaga npr. Jakab (op. 4), 182.
Točka a) 3. odstavka 19. člena in od 3. odstavka 24. člena ustave.
Za madžarsko besedilo gl. http://kozlony.magyarorszag.hu/pdf/11546.
Gl. Pál Sonnevend, Eigentumsschutz und Sozialversicherung. Eine rechtsvergleichende Analyse anhand der Rechtsprechung des Bundesverfassungsgerichts und des ungarischen Verfassungsgerichts, Springer, 2008, 191 in nasl., 204 in nasl.
Odločba št. 11/1992 (III. 5.) AB, ABH 1992, 77 in nasl; nemški prevod Brunner in Sólyom (op. 5), 333 i nasl.
Odločba št. 53/1993 (X. 13.) AB, ABH 1993, 323 in nasl; nemški prevod v Brunner in Sólyom (op. 5), 520 in nasl. Gl. tudi Pál Sonnevend, Verjährung und völkerrechtliche Verbrechen in der Rechtsprechung des ungarischen Verfassungsgerichts, Zeitschrift für ausländisches öffentliches Recht und Völkerrecht 57/1 (1997), 195 in nasl.
V povezavi z omejitvijo zneska plačil iz sistema posebne pokojninske sheme Ministrstva za državno varnost in Urada za nacionalno varnost na najvišjo možno vsoto je ustavno sodišče odločilo, da omejitev nasprotuje 14. členu Temeljnega zakona le, če bi se izračun pokojnine, ki temelji na plačilu za delo ali dohodku iz delovnega razmerja, znižal pod konkretno povprečno plačo v pridruženem območju (tj. območje bivše Nemške demokratične republike, op. prev.). BVerfGE 100, 138 in nasl. V skladu s tem vsa zmanjšanja pokojnin za funkcionarje diktature niso protiustavna. Glede zastaranja je ustavno sodišče odločilo, da predpisi o zastaranju niso podvrženi prepovedi zastaranja iz 2. odstavka 103. člena Temeljnega zakona in da podaljšanje ali razveljavitev še ne pretečenega zastaralnega roka v vsakem primeru pri zločinih, za katere je zagrožena doživljenjska zaporna kazen, ne nasprotuje niti načelu pravne države niti načelu enakosti. BVerfGE 25, 269.
Polednova v. Republika Češka, vloga št. 2615/10, odločitev o sprejemu v obravnavo z dne 21. 6. 2011; Korbély v. Hungary, sodba z dne 19. 9. 2008, št. 9147/02. Za kritiko te sodne prakse gl. Friedrich-Christian Schroeder in Herbert Küpper, Der EGMR und die Bestrafung stalinistischer Verbrechen, Jahrbuch für Ostrecht 2009/1, 220 in nasl.
Odločba 1149/C/2011 AB, dostopno na naslovu http://www.mkab.hu/admin/data/file/1147_1149_11.pdf. Dostop 5. 1. 2012.
Odločba 1260/B/1997 AB, ABH 1998, 816, 819 in nasl.
Tako pravi izrecno 2. odstavek člena B. Temeljnega zakona. Sprememba uradnega imena države iz »Republike Madžarske« v »Madžarsko« nima nobenih pravnih posledic.
3. odstavek 28. člena ustave je razpustitev parlamenta urejal tako: »Predsednik republike lahko razpusti parlament ob hkratnem razpisu volitev, v kolikor a) parlament – v istem mandatnem obdobju – vladi v časovnem razponu dvanajstih mesecev najmanj štirikrat odreče zaupnico ali b) državni zbor v primeru, da se mandat vlade konča, osebo, ki jo je predsednik republike predlagal za predsednika vlade, ne potrdi v 40 dneh od dneva, ko je predsednik republike prvič predlagal kandidata.«
4. odstavek 44. člena Temeljnega zakona pravi: »Člani proračunskega odbora so predsednik proračunskega odbora, predsednik Madžarske nacionalne banke in predsednik Državnega proračunskega sodišča. Predsednika proračunskega odbora imenuje predsednik republike za šest let.«
Küpper (op. 3), 300.
Jakab (op. 4), 290.
4. odstavek člena T) Temeljnega zakona: »Kardinalni zakon je zakon, ki za njegovo sprejetje ali spremembo potrebuje dve tretjini glasov prisotnih poslancev.«
Gl. Jakab (op. 4), 173 in nasl.
3. odstavek člena L) Temeljnega zakona.
1. odstavek 38. člena Temeljnega zakona.
2. odstavek 38. člena Temeljnega zakona.
40. člen Temeljnega zakona.
5. odstavek 44. člena Temeljnega zakona.
Mnenje Evropske komisije za demokracijo skozi pravo št. 618/2011 z dne 17.-18. junija 2011 (CDL-AD(2011)016), § 24; http://www.venice.coe.int/docs/2011/CDL-AD(2011)016-e.pdf. Dostop 23. 11. 2011.
Gl. tudi Brunner (op. 8), 13, 30 in nasl.
Mnenje Evropske komisije za demokracijo skozi pravo št. 614/2011 z dne 25.-26. marca 2011 (CDL-AD(2011)001, § 57; http://www.venice.coe.int/docs/2011/CDL-AD%282011%29001-e.pdf. Dostop 23. 11. 2011. Kolikor nam je znano, actio popularis v Evropi obstaja le na Bavarskem, v Srbiji, Črni Gori in Makedoniji. Na Hrvaškem obstaja posebna oblika skupinske tožbe, po kateri ustavno sodišče ni dolžno sprožiti postopka. Gl. Bernd Wieser, Vergleichendes Verfassungsrecht, Wien, Springer, 2005, 140.
2. odstavek 24. člena Temeljnega zakona: »Ustavno sodišče a) presoja skladnost sprejetih, vendar še ne razglašenih zakonov s Temeljnim zakonom; b) na sodniško zahtevo presoja skladnost pravnega predpisa, uporabljenega v konkretnem primeru, s Temeljnim zakonom; c) na podlagi ustavne pritožbe presoja skladnost pravnega predpisa, uporabljenega v konkretnem primeru, s Temeljnim zakonom; d) na podlagi ustavne pritožbe presoja skladnost sodne odločitve s Temeljnim zakonom; e) na zahtevo vlade, četrtine poslancev parlamenta ali pooblaščenca za temeljne pravice presoja skladnost pravnih predpisov s Temeljnim zakonom; f) presoja, ali so pravni predpisi v nasprotju z mednarodnopravnimi pogodbami; g) opravlja druge naloge in pristojnosti, ki so določene s Temeljnim zakonom ali kardinalnim zakonom.«
Mnenje Evropske komisije za demokracijo skozi pravo št. 614/2011 z dne 25. - 26. marca 2011 (CDL-AD(2011)001, § 62; http://www.venice.coe.int/docs/2011/CDL-AD%282011%29001-e.pdf. Dostop 23. 11. 2011.
Mnenje Evropske komisije za demokracijo skozi pravo št. 614/2011 z dne 25. - 26. marca 2011 (CDL-AD(2011)001, § 64; http://www.venice.coe.int/docs/2011/CDL-AD%282011%29001-e.pdf. Dostop 23. 11. 2011.
Ta časovna omejitev omejevanja je novost, vendar v povezavi z omejitvijo pristojnosti v bližnji prihodnosti ne spreminja ničesar. Madžarski državni dolg namreč trenutno znaša 80 % bruto domačega proizvoda in bo po optimističnih napovedih šele čez dvajset let znašal manj kot 50 %.
Tako je ustavno sodišče v omenjeni sodbi 37/2001 (V. 10.) AB odločilo, da retroaktivni zakon za davek na prihodke, ki velja za še ne zaključeno davčno leto, ne krši človekovega dostojanstva, medtem ko prihodki, ki so bili pridobljeni poprej, zaradi človekovega dostojanstva retroaktivno ne smejo biti obdavčeni.
Mnenje Evropske komisije za demokracijo skozi pravo št. 614/2011 z dne 25. - 26. marca 2011 (CDL-AD(2011)001, § 9; http://www.venice.coe.int/docs/2011/CDL-AD%282011%29001-e.pdf. Dostop 23. 11. 2011.
28. člen Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku podatkov. Prim. še C-518/07, Komisija proti Nemčiji, 9. 3. 2010, št. 25. Za več podrobnosti gl. http://helsinki.hu/wp-content/uploads/barroso_dpa_independence_20111106_printed.pdf. Dostop 23. 11. 2011.
Za nadaljnje težave v sodnem sistemu, predvsem glede zniževanja upokojitvene starosti sodnikov in s tem povezanimi novimi sistemi imenovanja sodnikov (imenovanja in napredovanja so odvisna od ene same nezamenljive osebe, ki je izvoljena za devet let in ima praktično proste roke pri svojih odločitvah), gl. http://helsinki.hu/wp-content/uploads/Letter-to-Viviane-Reding-29-12-11.pdf. Dostop 2. 1. 2012.
Zachary Elkins, Tom Ginsburg in James Melton, The Endurance of National Constitutions, Cambridge, Cambridge University Press, 2009, 65 in nasl.
Gl. http://www.mkogy.hu/internet/plsql/ogy_irom.irom_adat?p_ckl=39&p_izon=2627. Dostop 23. 11. 2011.
Gl. http://www.mkogy.hu/internet/plsql/ogy_szav.szav_lap_egy?p_szavdatum=2011.04.18.15:13:30&p_szavkepv=I&p_szavkpvcsop=I&p_ckl=39. Dostop 23. 11. 2011.
Eötvös Károly Közpolitikai Intézet, Az Alkotmányos korrekció lehetősége, http://www.es.hu/eotvos_karoly_kozpolitikai_intezet;az_alkotmanyos_korrekcio_lehetosege;2011-06-15.html. Dostop 23. 11. 2011.
Csaba Tordai, Együtt élni az új alkotmánnyal, www.hazaeshaladas.blog.hu. Dostop 23. 11. 2011.
Za to se zavzema Eörsi Mátyás, Válasz Majtényi Lászlónak, Eötvös Károly Közpolitikai Intézet, http://www.es.hu/eorsi_matyas;valasz;2011-06-22.html. Dostop 23. 11. 2011.
Ustavni pravniki (med njimi je bil tudi eden izmed avtorjev tega članka) so napisali in objavili celo dva samostojna privatna osnutka. Gl. http://www.jak.ppke.hu/tanszek/alkotm/letolt/alkt.pdf (A. Jakab) in http://www.tordaicsaba.hu/newconst/ALK%20I-XIV%20final.pdf (Csaba Gáli, Tibor Sepsi in Csaba Tordai). Frustrirajoče in žalostno je bilo videti, da so bile mukotrpno pripravljene podrobnosti in primerjalnopravni rezultati teh osnutkov kljub številnim poskusom prepričevanja nazadnje prevzeti zelo sporadično in v okviru manj pomembnih vprašanj.
Med drugim gl. János Zlinszky, A húsvéti alkotmányról. Igen-igen, nem-nem?!, Új Ember 20. marec 2011, 3; László Sólyom, A kétharmad nem törtszám, Heti Válasz 2011/16 (21. april 2011), 40 in nasl; András Jakab, Az Alkotmánybíróságról szóló rész így aligha elfogadható, Origo, 3. oktober 2011; http://www.origo.hu/itthon/20110310-jakab-andras-a-ppke-docense-az-uj-alkotmany-tervezeterol.html. Dostop 23. 11. 2011.
O nalogi pravne stroke (kot angl. oracle scientists) gl. András Jakab, Seven Role Models of Legal Scholars, German Law Journal 2011/2, 757 in nasl.
Citiral Bernard Schwartz, Constitutional Law, 1972, VII. Podobno Rudolf Smend, Festvortrag zur Feier des zehnjährigen Bestehens des Bundesverfassungsgerichts, 26. 1. 1962, v Rudolf Smend, Das Bundesverfassungsgericht, 1963, 24.
Top of page