Skoči do opravilne vrstice – Načrt strani

Vstopna stranNuméros9Primerjalno ustavno pravo. Latins...Sodna praksa Medameriškega sodišč...

Primerjalno ustavno pravo. Latinska Amerika

Sodna praksa Medameriškega sodišča za človekove pravice

Kronika za leto 2008
Case-law of the Inter-American Court of Human Rights
Marie Rota
Prevod: Živa Nendl
p. 129-138
Ta članek je prevod:
Case-law of the Inter-American Court of Human Rights  [en]

Povzetki

V letu 2008 je Medameriško sodišče za človekove pravice sprejelo več vsebinskih odločitev. V njih se je izreklo predvsem o pravici do življenja in o pravici do osebne celovitosti, tj. o pravicah, v kateri posegajo prisilna izginotja in izvensodne usmrtitve, ki so v državah članicah Organizacije ameriških držav pogost pojav. Opazna je težnja držav pogodbenic Ameriške konvencije o človekovih pravicah, da vsaj v določenem obsegu priznavajo svojo odgovornost za očitane jim kršitve, zato se število predhodnih ugovorov držav zmanjšuje. Pogosto stranke sklenejo tudi prijateljske poravnave. Te omogočajo hiter zaključek sporne zadeve in dodelitev ustrezne odškodnine žrtvam, povečuje pa se tudi učinkovitost sodišča. Očitno je, da se kljub številnim podobnostim z Evropskim sodiščem za človekove pravice pristop obeh mednarodnih pravosodnih teles v določenih točkah bistveno razlikuje, kar je mogoče pripisati za vsako regijo značilnim kršitvam človekovih pravic, ki terjajo tudi različen sodni odgovor nanje.

Vrh strani

Dostop prost

  • * Izraz drugotna žrtev (po MSČP) uporabljam zaradi francoske ustreznice secondaire, ki ustreza tudi n (...)

Opomba prevajalke*

  • 1 Izvirnik je dostopen na spletišču www.corteidh.or.cr, slovenski prevod pa na www.infocenter.zavodek (...)

1Medameriško sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju: MSČP), ki je bilo ustanovljeno z Ameriško konvencijo o človekovih pravicah (v nadaljevanju: Konvencija),1 je pogosto poimenovano kar »mlajša sestra« Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP). Sodišči namreč temeljita na istih načelih, saj človekove pravice obravnavata kot »neodtujljiv element vsakega človeškega bitja«, predvidevata enaki vrsti pritožb, in sicer tako pritožbe posameznikov kot pritožbe držav, povezuje pa ju tudi institucionalni mehanizem varstva podobnih pravic.

  • 2 Sergio García Ramírez, Prolog, v Laurence Burgorgue-Larsen in Amaya Úbeda de Torres, Les grandes(...)
  • 3 Takšno pojmovanje izhaja tako iz njegovih ločenih mnenj (na primer iz devetnajstega odstavka njegov (...)

2Preučevanje sodne prakse Medameriškega sodišča pa vendarle razkriva, da MSČP razvija svojo lastno »sodno doktrino«,2 ki jo je mogoče razbrati tako iz njegovih mnenj kot iz novejših sodb. MSČP si je izbralo naravnopravno pojmovanje, navdihnjeno z doktrino nekdanjega predsednika MSČP Antonia Augusta Cançada Trinidadeja, ki si prizadeva za vzpostavitev »novega ius gentium« in za »počlovečenje mednarodnega prava«.3 Razčlenitev sodb in mnenj MSČP v okviru te kronike bo omogočila presojo o tem, ali MSČP tudi v novejših sestavah sledi takšnemu pogledu.

  • 4 MSČP, Poboj v kraju La Rochela proti Kolumbiji, razlaga, 28. januar 2008, serija C, št. 175; MSČP, (...)
  • 5 MSČP, Kimel proti Argentini, 2. maj 2008, serija C, št. 177; MSČP, Salvador Chiriboga proti Ekvador (...)

3V letu 2008 je MSČP sprejelo 18 odločitev v spornih zadevah, od tega osem takšnih, ki se ukvarjajo z razlago predhodno sprejetih odločb.4 V okviru te prve kronike bomo preučili zgolj ostalih deset odločitev,5 ki se obravnavanih zadev lotevajo vsebinsko. V okviru teh desetih zadev pa bodo obravnavane le tiste pravice, ki so doživele očiten razvoj in so posebnost medameriškega sistema zaščite človekovih pravic.

4Preden se MSČP izreče o očitanih kršitvah pravic (2) in o morebitni odškodnini žrtvam (3), se najprej spusti v sistematično presojo svoje pristojnosti in sprejemljivosti pritožb (1).

1 Pristojnost MSČP in sprejemljivost pritožb posameznikov (člen 62/III)

5MSČP vselej posveti en odstavek sodbe presoji svoje pristojnosti, ki jo mora opraviti po uradni dolžnosti. Osredotoči se na pristojnost ratione materiae in preveri datum ratifikacije Konvencije s strani obravnavane države.

  • 6 Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja, podpisana v Cartageni de Indias v Kol (...)
  • 7 Medameriška konvencija o prisilnem izginotju oseb, podpisana v Belém do Pará v Braziliji 9. junija (...)
  • 8 8. člen Medameriške konvencije o človekovih pravicah.
  • 9 Nasprotno pa Evropsko sodišče za človekove pravice črpa svojo pristojnost iz enega samega pravnega (...)

6Včasih se zgodi, da je MSČP pristojno tudi na podlagi katere druge mednarodne pogodbe, tako kot v zadevah Portugalska proti Panami in Bayarri proti Argentini, v katerih pristojnost MSČP predvideva Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja,6 in v zadevah Portugalska proti Panami, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji in Tiu Tojín proti Gvatemali, kjer pristojnost MSČP vzpostavlja Medameriška konvencija o prisilnih izginotjih.7 MSČP v praksi uporablja vse konvencije, na katere se sklicujejo Komisija oziroma zastopniki žrtev, in sicer od trenutka, ko mu določena konvencija podeljuje sodno pristojnost in je država zagovornica konvencijo ratificirala. Konvencija o prisilnih izginotjih, ki so jo ratificirale Panama, Bolivija in Gvatemala, izrecno predvideva pristojnost MSČP8 in se je tako nanjo mogoče sklicevati neposredno. Nasprotno pa 8. člen in fine Konvencije o preprečevanju in kaznovanju mučenja ne vsebuje izrecne omembe MSČP. Kljub temu je MSČP ocenilo, da ta konvencija vzpostavlja njegovo pristojnost implicitno, zato jo uporablja neposredno glede vseh držav, ki so jo ratificirale; tako tudi v postopkih proti Panami in Argentini.9

  • 10 Odločitve MSČP Salvador Chiriboga proti Salvadorju, § 128, Heliodoro Portugal proti Panami, § 212, (...)
  • 11 Odločitvi Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, § 128, in Bayarri proti Argentini, § 118.

7Glede pristojnosti ratione personae MSČP opominja, da morebitne žrtve ravnajo samostojno v odnosu do Komisije in tako lahko zatrjujejo tudi druge kršitve pravic, kot tiste, ki jih zatrjuje Komisija.10 Vseeno pa MSČP poudarja, da zastopniki morebitnih žrtev ne smejo navajati dejstev, ki še niso bila predložena v seznanitev državi zagovornici v prvotni pritožbi, ki jo je državi poslala Komisija.11

  • 12 Sodba MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 34. To pogosto velja za vsa prisilna izginotja, saj s (...)
  • 13 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 30.

8MSČP je moralo v zadevi Ticona Estrada in drugi proti Boliviji potrditi tudi doseg svoje pristojnosti ratione temporis. V tej zadevi MSČP ponavlja, da se lahko izreče o vseh dejstvih, ki so obstajala, še preden je država priznala pristojnost MSČP, kolikor ta dejstva še vedno obstajajo in so torej trajajoče ali trajne narave.12 Še več, če država zagovornica prizna svojo odgovornost za kršitev od začetka obstoja dejstev, ki so predmet obravnave, se šteje, da se je tiho odpovedala vsem časovnim omejitvam pri izvrševanju pristojnosti MSČP.13

  • 14 Člen 55 pa sodišču dopušča, da lahko zadevo nadalje obravnava.
  • 15 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji in Valle Jaramillo in (...)

9MSČP mora preučiti svojo pristojnost tudi, če država prizna svojo odgovornost za očitane ji kršitve, kot je pogosta praksa pred Medameriškim sodiščem. Če država v celoti prizna svojo odgovornost, lahko MSČP v skladu s 53. členom svojega poslovnika zadevo zaključi, kolikor se je že izreklo o sprejemljivosti pritožbe in o njenih »pravnih učinkih«.14 V treh obravnavanih zadevah15 je država zagovornica le deloma priznala svojo odgovornost, zato MSČP ob obravnavi posebno pozornost nameni spoštovanju obsega tega priznanja.

  • 16 54. člen Statuta MSČP, 55. člen pa dopušča, da sodišče kljub temu nadaljuje obravnavo zadeve.
  • 17 Odločitev MSČP Tiu Tojín proti Gvatemali, št. 5 izreka.
  • 18 Prav tam, § 26.

10Če je država sklenila prijateljsko poravnavo z zastopniki žrtev, tako kot v zadevi Tiu Tojín proti Gvatemali, MSČP postopek prav tako lahko zaključi.16 V tej zadevi MSČP šteje, da je pomembno, da se o tem vprašanju jasno izreče, pri čemer oceni, da se prijateljska poravnava šteje za »obliko odškodnine«.17 Vseeno pa sodišče ne obravnava ponovno dejstev, ki med strankama niso sporna, sprejme priznanje odgovornosti Gvatemale in presodi višino podeljenih odškodnin z namenom, da jih prilagodi svojim zahtevam.18

11Vedno pogostejša praksa držav, da priznajo svojo odgovornost za očitane jim kršitve, vodi do zmanjšanja števila predhodnih ugovorov države. Tako ni presenetljivo, da so države le v treh obravnavanih primerih predhodno ugovarjale, in sicer v zadevah Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, Heliodoro Portugal proti Panami in Bayarri proti Argentini, MSČP pa je vse ugovore zavrnilo.

2 Obseg zaščitenih pravic

2.1 Splošne obveznosti

12Prvi odstavek 1. člena Ameriške konvencije o človekovih pravicah predvideva, da se »države pogodbenice te konvencije zavezujejo, da bodo spoštovale v njej priznane pravice in svoboščine in da bodo zagotovile vsem osebam pod svojo jurisdikcijo svobodno in popolno uživanje teh pravic in svoboščin«. Iz besedila izhajata dve obveznosti, in sicer obveznost spoštovanja pravic in obveznost zagotavljanja pravic. Druga obveznost vključuje štiri vidike: preprečevanje kršitev, preiskavo očitanih kršitev, kaznovanje odgovornih za kršitve in odškodnino. MSČP 1. člen Konvencije uporablja v vseh preučenih odločitvah, vendar nikoli samostojno, temveč vselej v povezavi z vsebinsko pravico, ki je predmet obravnave. Doseg tega člena moramo zato obravnavati skozi prizmo omenjenih vsebinskih pravic.

  • 19 Sodišče preučuje določbo 2. člena Konvencije tudi v zadevah Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, §§ (...)
  • 20 Sodba MSČP v zadevi Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 101.

132. člen Konvencije nalaga državam pogodbenicam obveznost, da notranji pravni red uskladijo z določbami Konvencije. Na to obveznost MSČP opozarja in jo raziskuje predvsem v zadevi Ticona Estrada in drugi proti Boliviji,19 v kateri opominja, da gre za »pravilo običajnega prava«, ki izhaja iz »prava ljudstev«.20

2.2 Pravice, ki varujejo osebno celovitost posameznika

2.2.1 Pravica do osebne celovitosti (5. člen)

  • 21 Takšna narava ius cogens je bila formalno priznana v sodbi MSČP Maritza Urrutia proti Gvatemali, 27 (...)
  • 22 Sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 87.

14V zadevi Bayarri proti Argentini MSČP opomni na pomen prepovedi mučenja, kot izhaja iz mednarodnega ius cogens.21 Nadalje MSČP preuči dejanja policistov, storjena med zasliševanjem žrtve, in sicer glede na tri odločilna merila, po katerih se ravnanje opredeli kot mučenje. Ta merila so: a) naklepno ravnanje, b) ki povzroči hudo telesno in duševno trpljenje in c) je storjeno z natančno določenim namenom ali za dosego določenega cilja. MSČP oceni, da ravnanje policistov ustreza opisani pravni opredelitvi mučenja.22

  • 23 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin poleg pojma »nečloveško ali (...)
  • 24 Laurence Burgorgue-Larsen, komentar št. 15 k zadevi Caesar proti Trinidadu in Tobagu, v Burgorgue-L (...)
  • 25 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 109.
  • 26 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 138.

15Zadeva Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji razkriva neki drug vidik obravnavanega člena Konvencije.23 MSČP v njej opominja na načelo, po katerem že manjša grožnja kršitve pravice do življenja lahko pomeni nečloveško ravnanje, če je dovolj resna in neposredna, kot je to v omenjeni zadevi. MSČP v splošnem sprejema »globalističen in nerazlikovalen« pristop pri opredeljevanju krutih, nečloveških ali ponižujočih ravnanj24 in jih pravzaprav sploh ne razločuje, temveč se le izreče o obstoju posega v osebno celovitost posameznika.25 Kljub temu pa je treba poudariti, da MSČP kot »nečloveško ravnanje« opredeli pogoje pridržanja žrtve v zadevi Yvon Neptune proti Haitiju, ker država ni spoštovala »minimalnih standardov prirojenega človeškega dostojanstva«, kot jih varuje drugi odstavek 5. člena Konvencije.26

  • 27 Če so določene osebe označene kot žrtve zaradi kršitve pravic drugih posameznikov, jih ni mogoče št (...)
  • 28 Odločitvi MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 119, in Heliodoro Portugal proti Panami, (...)
  • 29 Sodba ESČP, veliki senat, Çakici proti Turčiji, z dne 8. julija 1999, 23657-94, § 98.
  • 30 Kljub temu pa je treba poudariti, da pravica do osebne celovitosti ni izrecno predvidena z Evropsko (...)

16Že omenjena zadeva Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, prav tako pa tudi zadevi Heliodoro Portugal proti Panami in Ticona Estrada in drugi proti Boliviji so končno MSČP omogočile, da je ponovno izrazilo stališče, da kršitev določenih pravic glavne žrtve – v primerih pobojev, neprostovoljnih izginotij ali izvensodnih usmrtitev – lahko pomeni kršitev pravice do osebne celovitosti »drugotnih žrtev«,27 v tem smislu predvsem družinskih članov ali prijateljev.28 Drugače kot Evropsko sodišče za človekove pravice, ki šteje, da kršitev pravice do osebne celovitosti žrtvinih bližnjih izhaja iz odsotnosti učinkovite preiskave kršitve na strani države,29 torej sodniki MSČP v San Joseju ocenjujejo, da ta kršitev temelji na sami kršitvi pravic glavne žrtve.30

  • 31 Pojem zajema mater in očeta, otroke, moža oziroma ženo ter življenjskega partnerja žrtve.
  • 32 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 119.
  • 33 Prav tam, § 119; v tej isti zadevi sodišče ugotavlja, da je Kolumbija odgovorna za kršitev pravice (...)

17MSČP nadalje pojasnjuje, na kakšen način določi osebe, ki so s kršitvijo prizadete. Glede »najožje družine« žrtve31 sodniki potrjujejo obstoj preproste domneve, da so zaradi kršitve pravic glavne žrtve tudi oni utrpeli kršitev pravice do telesne in duševne celovitosti,32 s tem pa se prenaša dokazno breme na državo. To breme pa vendarle ostane na žrtvah v primeru, da gre za katero koli drugo osebo.33 Takšno razjasnitev lahko le podpremo, saj je dobrodošla z vidika načela pravne varnosti in delitve dokaznega bremena med stranki postopka.

  • 34 To načelo je sodišče vzpostavilo v sodbah Ximenes Lopes proti Braziliji, 4. julij 2006, serija C, š (...)
  • 35 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 94.

18MSČP končno v zadevi Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji opozarja na to, da iz povezovanja 5. člena in prvega odstavka 1. člena izhaja obveznost države, da preišče morebitna dejanja mučenja ali drugih krutih, nečloveških ali ponižujočih ravnanj ali kazni. Ta obveznost ne obstaja zgolj takrat, ko je bila podana ovadba, temveč tudi, ko so podani utemeljeni razlogi za sum, da so bila takšna dejanja storjena.34 V omenjeni zadevi MSČP ugotovi, da oblasti niso sprožile poglobljene preiskave, ki bi bila omogočila hitro zbiranje dokazov, čeprav so bile seznanjene z morebitnimi dejanji mučenja. Država tako ni spoštovala svoje obveznosti, da očitana dejanja skrbno preišče.35

2.2.2 Pravica do življenja in izvensodne usmrtitve

  • 36 Amaya Úbeda de Torres, komentar št. 14 k zadevi Poboj v kraju Mapiripán proti Kolumbiji, v Burgorgu (...)
  • 37 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 88.

19Negativno obveznost države, da pravice do življenja (4. člen Konvencije) ne krši, spremlja pozitivna obveznost varovanja življenja, in to tudi pred morebitnimi kršitvami s strani posameznikov, kot MSČP zatrdi vzporedno s Konvencijo. Tej splošni obveznosti se pridružuje tudi posebna obveznost zaščite določenih skupin prebivalstva, predvsem otrok in oseb, pridržanih v posebnih okoliščinah nemednarodnih oboroženih spopadov.36 Na ta načela MSČP opozori v zadevi Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, ko omenjenim skupinam prebivalstva s posebno zaščito dodaja še zagovornike človekovih pravic. Meni namreč, da morajo ti uživati prav posebno zaščito zaradi svoje vloge, ki je »za krepitev demokracije in vladavine prava bistvena«.37

2.2.3 »Izpeljevalni mehanizem« v zvezi s prisilnimi izginotji

  • 38 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 54–55.
  • 39 Prav tam, § 56.
  • 40 Prav tam, §§ 62–63.

20V zadevi Ticona Estrada in drugi proti Boliviji MSČP ponovi opredelitev prisilnih izginotij, ki izhaja iz Ameriške konvencije o prisilnih izginotjih. Prisilno izginotje tako pomeni: a) odvzem svobode, b) ki ga omogoči neposredno posredovanje agentov državne oblasti ali njihova privolitev v takšna ravnanja in c) ki ga zaznamuje zavrnitev države, da bi takšno pridržanje priznala in razkrila, kaj se je z osebo zgodilo in kje se nahaja.38 MSČP prav tako opomni, da je prisilno izginotje zapletena in večplastna kršitev,39 ki lahko hkrati pomeni poseg v osebno svobodo ali kruto in nečloveško ravnanje, ki se mu pogosto pridružujejo še izvensodne usmrtitve ali mučenje. Posledično je tako tudi v primeru, da niso podani nobeni dokazi o mučenju ali posegih v pravico do življenja, država odgovorna za kršitev pravice do osebne celovitosti in pravice do življenja.40

2.3 Pravica do osebne prostosti in varnosti (7. člen)

  • 41 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 89.
  • 42 Odločitvi Yvon Neptune proti Haitiju, §§ 77–86, in Bayarri proti Argentini, § 55.

21V zadevah Yvon Neptune proti Haitiju in Bayarri proti Argentini MSČP preučuje doseg 7. člena Konvencije. Najprej opominja na dva vidika te določbe, pri čemer je prvi zajet v prvem odstavku 7. člena, v skladu s katerim ima »vsak posameznik pravico do osebne prostosti in varnosti«. Drugi vidik pa se izraža v naslednjih odstavkih, ki predvidevajo vrsto posebnih jamstev,41 med katerimi je tudi prepoved nezakonitega odvzema prostosti (drugi odstavek 7. člena Konvencije). Drugače od prvega odstavka 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki vsebuje izčrpen seznam okoliščin, v katerih je odvzem svobode dopusten, 7. člen Ameriške konvencije odkazuje na notranje pravo držav pogodbenic, ki pa v nobeni od zgoraj omenjenih zadev ni bilo spoštovano.42

  • 43 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 100.
  • 44 Sodba MSČP Lapo Íñiguez proti Ekvadorju, §§ 93 in 96.
  • 45 Sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 62.

22Tretji odstavek 7. člena Konvencije, katerega kršitev je bila ugotovljena v zadevi Yvon Neptune proti Haitiju,43 določa, da se nikomur ne sme samovoljno odvzeti prostost oziroma da se nikogar ne sme samovoljno zapreti. Nasprotno pa je bila uporaba tega člena izključena v zadevi Bayarri proti Argentini. Kot je MSČP že opozorilo v odločitvi Chaparro Álvarez in Lapo Íñiguez proti Ekvadorju,44 ima pojem »samovoljnosti« »sebi lastno pravno vsebino, katere preučitev je potrebna le v primerih zakonitega pridržanja«. V omenjenem primeru pa je MSČP že predhodno ugotovilo, da je pridržanje nezakonito in je tako v nasprotju z drugim odstavkom 7. člena, zato nadaljnja obravnava po tretjem odstavku ni bila potrebna.45

  • 46 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 109.

23V zadevi Yvon Neptune proti Haitiju so pritožniki zatrjevali kršitev tretjega jamstva, in sicer kršitev pravice do nemudne seznanitve z razlogi za odvzem prostosti ter z obtožbami proti priprti osebi, ki jo zagotavlja četrti odstavek 7. člena. MSČP pa se je izreklo, da nadaljnja obravnava v skladu s četrtim odstavkom ni potrebna, saj je bil že odvzem prostosti samovoljen.46

  • 47 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 109, in Bayarri proti Argentini, § 62.

24MSČP v nadaljevanju preveri, ali je bilo spoštovano jamstvo privedbe »pred sodnika ali drugo uradno osebo, določeno v zakonu za izvajanje sodne oblasti, v najkrajšem možnem času«, kot to predvideva peti odstavek 7. člena. Natančneje je MSČP to obveznost že predhodno opredelilo in ob tem poudarilo, da mora biti priprti osebno priveden pred sodnika. Ta pogoj v obravnavanih zadevah ni bil izpolnjen.47 Prav tako pa ni bil izpolnjen niti časovni pogoj »najkrajšega možnega časa«.

  • 48 Država je tako kršila pravico pritožnika Bayarrija, da se mu sodi v razumnem roku oziroma da se pre (...)

25Zanimivo je, da je v zadevi Bayarri proti Argentini MSČP posvetilo celotno poglavje drugemu jamstvu iz petega odstavka 7. člena, ki določa, da mora biti obtoženec, kolikor mu ni bilo sojeno v razumnem roku, »izpuščen, ne glede na morebitno nadaljevanje postopka«. Preiskovalni pripor žrtve je v omenjeni zadevi trajal več kot 13 let. Ne samo, da je ta doba prekoračila zgornjo mejo treh let, ki jo vzpostavlja notranja zakonodaja, ampak je tudi očitno pretirana.48

  • 49 Cecilia Medina Quiroga, La Convención Americana: Teoría y jurisprudencia: vida, integridad personal (...)
  • 50 Sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 76.

26Mogoče je opaziti jasen razvoj sodne prakse MSČP, ki postopoma daje vsebini petega odstavka 7. člena Konvencije samostojno veljavo. Včasih je MSČP pod vplivom nekdanjega predsednika Antonia Augusta Cançada Trinidadeja ocenjevalo doseg te določbe v povezavi s prvim odstavkom 8. člena. Trenutna predsednica MSČP pa zagovarja pripoznavo »samostojne veljave« petega odstavka 7. člena.49 Oba roka sta namreč v resnici različna: prvi (peti odstavek 7. člena) se nanaša na trajanje začasnega pridržanja, medtem ko se drugi rok (prvi odstavek 8. člena) navezuje na trajanje sodnega postopka do sodbe. MSČP prevzame ta pogled, državam pa tako naloži obveznost, da njihovi sodniki »redno preverjajo, ali sta ves čas podani nujnost in sorazmernost uporabljenega sredstva in ali čas pridržanja ne presega meja, ki jih postavljata zakon in razum«. Sodniki z osvoboditvijo pridržane osebe tako ne smejo čakati na njeno oprostitev.50

2.4 Sodna jamstva (8. člen) in sodno varstvo (25. člen)

  • 51 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, §§ 45–86, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, §§ 26– (...)
  • 52 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 77.

27Tako kot v zadevah Yvon Neptune proti Haitiju in Apitz Barbera in ostali proti Venezueli MSČP pogosto preučuje domet členov 8 in 25 Konvencije, in sicer v enem samem in istem poglavju,51 vselej pa v povezavi s členom 1/I. Opominja, da omenjeni določbi vzpostavljata obveznost držav pogodbenic, da »v okviru splošne obveznosti [iz] člena 1/I osebam, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev človekovih pravic (člen 25), nudijo učinkovita sodna sredstva, skladna s pravili poštenega in pravičnega postopka (člen 8/I)«.52

  • 53 Sodba MSČP Castañeda Gutman proti Mehiki, §§ 77–133.
  • 54 Sodba MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 148.
  • 55 Glej zgoraj.
  • 56 Na te kriterije sodišče opomni tudi v zadevi Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, § 78. Torej je tre (...)
  • 57 Sodba MSČP, Bayarri proti Argentini, § 107.
  • 58 Sodišče ravna enako tudi v zadevah Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 85, in Kimel proti Arg (...)

28Te člene pa je vendarle mogoče obravnavati tudi ločeno, tako kot v zadevi Castañeda Gutman proti Mehiki,53 ki zadeva 25. člen, in v zadevi Bayarri proti Argentini, ki jo bomo obravnavali tu in se nanaša na 8. člen Konvencije. V tej zadnji zadevi je ločena obravnava prvega odstavka 8. člena Konvencije, ki varuje pravico vsakogar, da je zaslišan v razumnem roku,54 posledica osamosvojitve petega odstavka 7. člena.55 MSČP opozori na kriterije, ki jih je v svojih prejšnjih odločitvah vzpostavilo z namenom opredeliti razumnost trajanja postopkov,56 kljub temu pa se ne spusti v njihovo preučevanje,57 saj je 17-letno trajanje kazenskega postopka že samo po sebi pomenilo kršitev postopkovnih jamstev.58

  • 59 Odločitve MSČP Velásquez Rodríguez proti Hondurasu, § 166, Albán Cornejo in drugi proti Ekvadorju, (...)
  • 60 Odločitve MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 158, Bayarri proti Argentini, § 117, Ticona Estra (...)
  • 61 Sodba MSČP Tiu Tojín proti Gvatemali, § 91.
  • 62 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 81 in 83.
  • 63 Pridruženo mnenje sodnika Antonia Augusta Cançada Trinidadeja k posvetovalnemu mnenju Condition Jur (...)

29Povezovanje prvega odstavka 1. člena, prvega odstavka 8. člena in prvega odstavka 25. člena nadalje vzpostavlja pozitivno obveznost države, da prepreči, razišče in kaznuje odgovorne za kršitve pravic.59 Ta obveznost je drugačna od tiste, ki izhaja iz povezave prvega odstavka 1. člena in vseh preostalih vsebinskih pravic. Prvič, hkratna obravnava omenjenih treh členov takšno obveznost vzpostavi tedaj, ko se žrtev ali njeni bližnji pritožijo nad kršitvijo takšnih pravic – kot v petih v tej kroniki obravnavanih zadevah.60 Še zlasti pa je pomembna v primerih prisilnih izginotij. MSČP meni, da ta obveznost izhaja iz iuris cogens,61 in hkrati opozarja na pravico do resnice, ki je v tem okviru priznana žrtvinim bližnjim.62 Mimogrede je mogoče opaziti skladnost te sodne prakse s »trinidadovskim« pojmovanjem norm iuris cogens, saj je nekdanji predsednik MSČP ocenjeval, da se ta skupina pravic razvija v funkciji razvoja »univerzalne pravne zavesti« in »nujnosti zaščite pravic, ki pripadajo vsakemu človeškemu bitju«.63

30Zdi se, da MSČP poleg tega meni, da ta pozitivna obveznost obstaja, drugič, tudi kadar ovadba ni podana, in sicer od trenutka, ko so bile državne oblasti z morebitno kršitvijo Konvencije seznanjene. Takšno pojmovanje izhaja tudi iz zadeve Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, v kateri MSČP preučuje pravice brata žrtve prisilnega izginotja, ki mu je bila odvzeta prostost istega dne in je bil tudi mučen. MSČP zaradi svoje časovne nepristojnosti, da se izreče o tem mučenju, ni moglo obsoditi države na podlagi pozitivne obveznosti, ki izhaja iz povezave 5. člena in prvega odstavka 1. člena Konvencije, zato se je osredotočilo na prvi odstavek 8. in prvi odstavek 25. člena v povezavi s prvim odstavkom 1. člena. Iz te kombinacije izhaja pozitivna obveznost države, da po uradni dolžnosti vodi preiskavo, kolikor ima utemeljene razloge za sum, da so bila storjena morebitna dejanja mučenja; ta obveznost državo zavezuje tudi takrat, kadar MSČP o glavni kršitvi ni pristojno odločati. Nerešeno pa je še naprej vprašanje, ali je iz omenjenih členov mogoče izluščiti splošno obveznost, ki bi zadevala vse konvencijske pravice. S tem bi se pozitivne obveznosti države in s tem tudi pristojnost MSČP znatno razširile.

3 Odškodnina (63. člen)

  • 64 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, § 110, Yvon Neptune proti Haitiju, § 161, Bayarri proti Argen (...)
  • 65 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 162, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, § 236, He (...)

31MSČP kršiteljem v prvi vrsti naloži plačilo odškodnine za povzročeno gmotno škodo. V tem oziru poskuša odpraviti neposredne premoženjske posledice,64 izgubo zaslužka in zmanjšanje družinskega premoženja, ki bi izhajali iz kršitve določene pravice.65

  • 66 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, § 119, Yvon Neptune proti Haitiju, § 168, Apitz Barbera in dr (...)
  • 67 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 116. Pojem »življenjskega načrta«, ki ga sodiš (...)

32Prav tako zagotavlja povračilo negmotne škode,66 ki jo razlikuje od škode, povzročene »življenjskemu načrtu«.67

  • 68 Sergio García Ramírez, Temas de la Jurisprudencia Interamericana sobre derechos humanos: Votos part (...)
  • 69 Odločitve MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, §§ 241–247, Bayarri proti Argentini, §§ 175–176, Ti (...)
  • 70 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 155–157.

33MSČP tudi opominja, da morajo biti izpolnjene »zahteve notranjega pravnega reda«:68 država ima obveznost sistematično raziskovati, preganjati in kaznovati odgovorne za kršitve,69 prav tako pa mora iskati izginulo osebo.70

  • 71 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, § 125, Yvon Neptune proti Haitiju, § 180, Apitz Barbera in dr (...)
  • 72 Sodba MSČP Tiu Tojín proti Gvatemali, § 108.
  • 73 Odločitve MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 256, Bayarri proti Argentini, § 143, in Ticona Es (...)
  • 74 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, §§ 177, 179 in 183, Castañeda Gutman proti Mehiki, § 231 (...)
  • 75 Odločitvi MSČP Kimel proti Argentini, § 126, in Heliodoro Portugal proti Panami, § 249.
  • 76 Sodba MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, §§ 250–253.
  • 77 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, §§ 227 in 231.

34Končno MSČP nalaga določeno število »zadoščenj«, kot je na primer običajna obveznost objave vsebine sodne odločitve ali njenega dela71 v uradnem listu in drugih časopisih velike naklade ali po radiu;72 obveznost zagotavljati brezplačno zdravstveno nego, kakor dolgo je to potrebno za zdravljenje poškodb, povzročenih z obravnavano kršitvijo;73 obveznost spremeniti notranjo zakonodajo v skladu z normami, ki izhajajo iz medameriškega sistema;74 obveznost javno priznati odgovornost za kršitev,75 poimenovati kako ulico žrtvi v spomin;76 postaviti spominske plošče žrtvam v sodni palači, podeliti žrtvi štipendije in ji zagotoviti varnost in vrnitev v njeno državo izvora.77

*

  • 78 V ta namen kaže brati naslednji deli: Cecilia Medina Quiroga, La Convención Americana: Teoría y jur (...)
  • 79 Podrobneje o tem Hélène Tigroudja, La Cour interaméricaine des droits de l’homme au service de »l’h (...)

35Razčlenitev sodne prakse za leto 2008 v splošnem nakazuje, da MSČP še naprej razsoja v skladu s svojo prejšnjo sodno prakso, s čimer izraža svojo pripadnost doktrini nekdanjega predsednika, tako imenovani »trinidadovski doktrini«. Ob tem pa je mogoče opaziti tudi nekatere spremembe, ki jim botruje nova predsednica MSČP, Cecilia Medina Quiroga, katere doktrina78 gotovo ne bo ostala brez odmeva v prihodnjih odločitvah MSČP. Te spremembe potrjujejo težnjo MSČP, da svoje odločitve razvršča v različna »obdobja«,79 zato je mogoče govoriti o tem, da se počasi in previdno nakazuje prihod »dobe Medine Quiroge«.

Vrh strani

Končna opomba

* Izraz drugotna žrtev (po MSČP) uporabljam zaradi francoske ustreznice secondaire, ki ustreza tudi naravi pojma, ki predvideva, da je posamezniku kvaliteta žrtve priznana iz istega naslova kot glavni žrtvi, vendarle pa gre za izpeljano kršitev iz tistih ravnanj, ki pomenijo kršitev pravic glavne žrtve. Nasprotno temu pojmu pa izraz posredna žrtev (po ESČP) predvideva, da določena oseba pridobi kvaliteto žrtve iz opustitve ustrezne preiskave glavne kršitve s strani države, in ne v povezavi s kršitvami pravic glavne žrtve. Gre torej za posredno škodo, ki nastane zaradi neustreznega ravnanja države. V poglavju 2.2 uporabljam namesto izraza integriteta poimenovanje osebna celovitost, ki je slovenska ustreznica za ta pojem. Na tem mestu torej odstopam od obstoječega slovenskega prevoda besedila Konvencije, ki je dostopen na spletu www.infocenter.zavodekvilib.si/dokumenti/ameriska-konvencija-o-clovekovih-pravicah/.

1 Izvirnik je dostopen na spletišču www.corteidh.or.cr, slovenski prevod pa na www.infocenter.zavodekvilib.si/dokumenti/ameriska-konvencija-o-clovekovih-pravicah/.

2 Sergio García Ramírez, Prolog, v Laurence Burgorgue-Larsen in Amaya Úbeda de Torres, Les grandes décisions de la Cour interaméricaine des droits de l'homme, Bruylant, Bruselj, 2008, XXI.

3 Takšno pojmovanje izhaja tako iz njegovih ločenih mnenj (na primer iz devetnajstega odstavka njegovega ločenega mnenja k mnenju Medameriškega sodišča, Pravni položaj nezakonitih delavcev migrantov, 17. september 2003, serija A, št. 18) kot iz njegovih predavanj iz mednarodnega prava na Akademiji za mednarodno pravo (ADI/AIL) v Haagu: International Law for Humankind. Towards a new jus gentium, Recueil des Cours ADI/AIL (2005) 316, št. 1, ter iz njegovega dela: A Humanização do Direito Internacional, Belo Horizonte, Del Rey, 2006.

4 MSČP, Poboj v kraju La Rochela proti Kolumbiji, razlaga, 28. januar 2008, serija C, št. 175; MSČP, Cantoral Huamaní in García Santa Cruz proti Peruju, razlaga, 28. januar 2008, serija C, št. 176; MSČP, Escué Zapata proti Kolumbiji, razlaga, 5. maj 2008, serija C, št. 178; MSČP, Del Penal Miguel Castro Castro proti Peruju, razlaga, 2. avgust 2008, serija C, št. 181; MSČP, Albán Cornejo in drugi proti Ekvadorju, razlaga, 5. avgust 2008, serija C, št. 183; MSČP, Poboj ljudstva Saramaka proti Surinamu, razlaga, 12. avgust 2008, serija C, št. 185; MSČP, García Prieto in drugi proti Salvadorju, razlaga, 24. november 2008, serija C, št. 188, in MSČP, Chaparro Álvarez in Lapo Íñiguez proti Ekvadorju, razlaga, 26. november 2008, serija C, št. 189. Vse odločitve MSČP so v španščini in deloma v angleščini dostopne na spletu www.corteidh.or.cr.

5 MSČP, Kimel proti Argentini, 2. maj 2008, serija C, št. 177; MSČP, Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, 6. maj 2008, serija C, št. 179; MSČP, Yvon Neptune proti Haitiju, 6. maj 2008, serija C, št. 180; MSČP, Apitz Barbera in drugi (»Corte Primera de lo Contencioso Administrativo«) proti Venezueli, 5. avgust 2008, serija C, št. 182; MSČP, Bayarri proti Argentini, 30. oktober 2008, serija C, št. 187; MSČP, Heliodoro Portugal proti Panami, 12. avgust 2008, serija C, št. 186; MSČP, Tiu Tojín proti Gvatemali, 26. november 2008, serija C, št. 190; MSČP, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, 27. november 2008, serija C, št. 191, in MSČP, Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, 27. november 2008, serija C, št. 192.

6 Medameriška konvencija o preprečevanju in kaznovanju mučenja, podpisana v Cartageni de Indias v Kolumbiji 9. decembra 1985. Besedilo je dostopno tudi v angleškem jeziku na spletu http://www.oas.org/juridico/English/Treaties/a-51.html.

7 Medameriška konvencija o prisilnem izginotju oseb, podpisana v Belém do Pará v Braziliji 9. junija 1994. Besedilo je dostopno tudi v angleškem jeziku na spletu http://www.oas.org/juridico/english/treaties/a-60.html.

8 8. člen Medameriške konvencije o človekovih pravicah.

9 Nasprotno pa Evropsko sodišče za človekove pravice črpa svojo pristojnost iz enega samega pravnega vira, in sicer iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako v primeru, da se pritožnik sklicuje na kateri drug pravni vir, ESČP pritožbo obravnava v luči člena, ki mu ustreza zatrjevana kršitev.

10 Odločitve MSČP Salvador Chiriboga proti Salvadorju, § 128, Heliodoro Portugal proti Panami, § 212, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, § 189, Castañeda Gutman proti Mehiki, § 138, in sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 118.

11 Odločitvi Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, § 128, in Bayarri proti Argentini, § 118.

12 Sodba MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 34. To pogosto velja za vsa prisilna izginotja, saj sodišče šteje, da kršitev traja, dokler ni znana vrsta žrtve izginotja. Sodba MSČP Velásquez Rodríguez proti Hondurasu, predhodni ugovori, 26. junij 1987, serija C, št. 1, § 155.

13 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 30.

14 Člen 55 pa sodišču dopušča, da lahko zadevo nadalje obravnava.

15 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji.

16 54. člen Statuta MSČP, 55. člen pa dopušča, da sodišče kljub temu nadaljuje obravnavo zadeve.

17 Odločitev MSČP Tiu Tojín proti Gvatemali, št. 5 izreka.

18 Prav tam, § 26.

19 Sodišče preučuje določbo 2. člena Konvencije tudi v zadevah Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, §§ 119–124, in Heliodoro Portugal proti Panami, §§ 176–216.

20 Sodba MSČP v zadevi Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 101.

21 Takšna narava ius cogens je bila formalno priznana v sodbi MSČP Maritza Urrutia proti Gvatemali, 27. november 2003, serija C, št. 103, § 89; priznava jo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, med drugim tudi v sodbi Al Adsani proti Združenemu kraljestvu z dne 21. novembra 2001, št. 35763/97.

22 Sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 87.

23 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin poleg pojma »nečloveško ali ponižujoče ravnanje« pozna tudi pojem »krutega ravnanja«, medtem ko Medameriško sodišče temu pojmu ne pripisuje nobene posebne posledice.

24 Laurence Burgorgue-Larsen, komentar št. 15 k zadevi Caesar proti Trinidadu in Tobagu, v Burgorgue-Larsen in Úbeda de Torres 2008 (op. 2), 426.

25 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 109.

26 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 138.

27 Če so določene osebe označene kot žrtve zaradi kršitve pravic drugih posameznikov, jih ni mogoče šteti za »posredne« žrtve. Dejansko so žrtve kršitve svoje lastne pravice do osebne celovitosti, in sicer iz istega naslova kot glavna žrtev.

28 Odločitvi MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 119, in Heliodoro Portugal proti Panami, št. 1, § 175.

29 Sodba ESČP, veliki senat, Çakici proti Turčiji, z dne 8. julija 1999, 23657-94, § 98.

30 Kljub temu pa je treba poudariti, da pravica do osebne celovitosti ni izrecno predvidena z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, lahko pa se izvede iz vsebine 3. člena konvencije, ki prepoveduje mučenje in nečloveško ali ponižujoče ravnanje ter kaznovanje. Morda ravno iz te razlike izvira drugačno pojmovanje »drugotne žrtve« (po MSČP), ki ji je torej neposredno prizadeta pravica do osebne celovitosti, medtem ko pojem »posredne žrtve« (po ESČP) predvideva, da ta lahko pretrpi kršitev pravice le zato, ker država ni izpolnila svoje pozitivne obveznosti, kot ji jo nalaga 3. člen konvencije.

31 Pojem zajema mater in očeta, otroke, moža oziroma ženo ter življenjskega partnerja žrtve.

32 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 119.

33 Prav tam, § 119; v tej isti zadevi sodišče ugotavlja, da je Kolumbija odgovorna za kršitev pravice do osebne celovitosti približno petdesetih posameznikov, §§ 128 in 132.

34 To načelo je sodišče vzpostavilo v sodbah Ximenes Lopes proti Braziliji, 4. julij 2006, serija C, št. 149, § 147, Miguel Castro Castro proti Peruju,25. november 2006, serija C, št. 160, § 344, in Bueno Alves proti Argentini, 11. maj 2007, serija C, št. 164, § 88.

35 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 94.

36 Amaya Úbeda de Torres, komentar št. 14 k zadevi Poboj v kraju Mapiripán proti Kolumbiji, v Burgorgue-Larsen in Úbeda de Torres 2008 (op. 2), 363–403.

37 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 88.

38 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 54–55.

39 Prav tam, § 56.

40 Prav tam, §§ 62–63.

41 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 89.

42 Odločitvi Yvon Neptune proti Haitiju, §§ 77–86, in Bayarri proti Argentini, § 55.

43 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 100.

44 Sodba MSČP Lapo Íñiguez proti Ekvadorju, §§ 93 in 96.

45 Sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 62.

46 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 109.

47 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 109, in Bayarri proti Argentini, § 62.

48 Država je tako kršila pravico pritožnika Bayarrija, da se mu sodi v razumnem roku oziroma da se predvidi njegova izpustitev v sladu s prvim, drugim in petim odstavkom 7. člena Konvencije; sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 75.

49 Cecilia Medina Quiroga, La Convención Americana: Teoría y jurisprudencia: vida, integridad personal, libertad personal, debido proceso y recurso judicial, Santiago, Universidad de Chile, Facultad de Derecho, Centro de Derechos Humanos, 2005, 244.

50 Sodba MSČP Bayarri proti Argentini, § 76.

51 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, §§ 45–86, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, §§ 26–185, in Heliodoro Portugal proti Panami, §§ 123–159.

52 Sodba MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 77.

53 Sodba MSČP Castañeda Gutman proti Mehiki, §§ 77–133.

54 Sodba MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 148.

55 Glej zgoraj.

56 Na te kriterije sodišče opomni tudi v zadevi Salvador Chiriboga proti Ekvadorju, § 78. Torej je treba upoštevati a) zapletenost zadeve, b) ravnanje zainteresirane stranke in c) ravnanje sodnih oblasti.

57 Sodba MSČP, Bayarri proti Argentini, § 107.

58 Sodišče ravna enako tudi v zadevah Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 85, in Kimel proti Argentini, § 97.

59 Odločitve MSČP Velásquez Rodríguez proti Hondurasu, § 166, Albán Cornejo in drugi proti Ekvadorju, § 61, in Heliodoro Portugal proti Panami, § 142.

60 Odločitve MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 158, Bayarri proti Argentini, § 117, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 84, Tiu Tojín proti Gvatemali, § 191, in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 168.

61 Sodba MSČP Tiu Tojín proti Gvatemali, § 91.

62 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 81 in 83.

63 Pridruženo mnenje sodnika Antonia Augusta Cançada Trinidadeja k posvetovalnemu mnenju Condition Juridique et droits des travailleurs migrants, 17. september 2003, serija A, št. 18.

64 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, § 110, Yvon Neptune proti Haitiju, § 161, Bayarri proti Argentini, §§ 142, 155, 159 in 194, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 125 in 181, in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 244.

65 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, § 162, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, § 236, Heliodoro Portugal proti Panami, § 233, Bayarri proti Argentini, § 151, in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, § 216.

66 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, § 119, Yvon Neptune proti Haitiju, § 168, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, § 242, Heliodoro Portugal proti Panami, št. 186, § 239, Bayarri proti Argentini, § 170, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 134 in 139–131, in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, §§ 206–207, 210 in 224–226.

67 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 116. Pojem »življenjskega načrta«, ki ga sodišče priznava od leta 1998, ustreza »celoviti realizaciji osebe, ob upoštevanju njenih sposobnosti, potenciala in želja, ki so tisti elementi, ki posamezniku omogočajo, da razumno oblikuje svoje želje in cilje«, sodba MSČP, odškodnine, Loayza Tomayo proti Peruju, 27. november 1998, serija C, št. 42, § 147.

68 Sergio García Ramírez, Temas de la Jurisprudencia Interamericana sobre derechos humanos: Votos particulares, Mexico, ITESO, Universidad Iberoamericana, 2005, 74.

69 Odločitve MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, §§ 241–247, Bayarri proti Argentini, §§ 175–176, Tiu Tojín proti Gvatemali, §§ 68–105, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 150–151, in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, §§ 231–233.

70 Sodba MSČP Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 155–157.

71 Odločitve MSČP Kimel proti Argentini, § 125, Yvon Neptune proti Haitiju, § 180, Apitz Barbera in drugi proti Venezueli, § 249, Castañeda Gutman proti Mehiki, § 235, Heliodoro Portugal proti Panami§ 248, Bayarri proti Argentini, § 179, Tiu Tojín proti Gvatemali, § 106, Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, § 160, in Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, §§ 227, 231 in 234.

72 Sodba MSČP Tiu Tojín proti Gvatemali, § 108.

73 Odločitve MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, § 256, Bayarri proti Argentini, § 143, in Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 168–169, sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, §§ 227, 231 in 238.

74 Odločitve MSČP Yvon Neptune proti Haitiju, §§ 177, 179 in 183, Castañeda Gutman proti Mehiki, § 231, Heliodoro Portugal proti Panami, § 257, Bayarri proti Argentini, § 182, in Ticona Estrada in drugi proti Boliviji, §§ 144–147 in 172–173.

75 Odločitvi MSČP Kimel proti Argentini, § 126, in Heliodoro Portugal proti Panami, § 249.

76 Sodba MSČP Heliodoro Portugal proti Panami, §§ 250–253.

77 Sodba MSČP Valle Jaramillo in drugi proti Kolumbiji, §§ 227 in 231.

78 V ta namen kaže brati naslednji deli: Cecilia Medina Quiroga, La Convención Americana: Teoría y jurisprudencia: vida, integridad personal, libertad personal, debido proceso y recurso judicial, Universidad de Chile, Facultad de Derecho, Centro de Derechos Humanos, Santiago, 2005; Cecilia Medina Quiroga in Claudio Nash Rojas, Sistema interamericano de derechos humanos: introducción a sus mecanismos de protección, Universidad de Chile, Facultad de derecho, Centro de Derechos Humanos, Santiago, 2007.

79 Podrobneje o tem Hélène Tigroudja, La Cour interaméricaine des droits de l’homme au service de »l’humanisation du droit international public«. Propos autour des récents arrêts et avis, Annuaire français de droit international (2006) LII, 618.

Vrh strani

Priporočena oblika sklicevanja:

Bibliografski sklic

Marie Rota, «Sodna praksa Medameriškega sodišča za človekove pravice»Revus, 9 | 2009, 129-138.

Spletni sklic

Marie Rota, «Sodna praksa Medameriškega sodišča za človekove pravice»Revus [Spletna izdaja], 9 | 2009, Datum spletne objave: 20 octobre 2011, ogled: 29 mars 2024. URL: http://journals.openedition.org/revus/525; DOI: https://doi.org/10.4000/revus.525

Vrh strani

Avtor

Marie Rota

Od istega avtorja

Vrh strani

Avtorske pravice

CC-BY-SA-4.0

The text only may be used under licence CC BY-SA 4.0. All other elements (illustrations, imported files) are “All rights reserved”, unless otherwise stated.

Vrh strani
Search OpenEdition Search

You will be redirected to OpenEdition Search