Skip to navigation – Site map
Knjige

Prazgodovina deontične logike

Giuseppe Lorini, Il valore logico delle norme (2003)
Andrej Kristan
p. 131-133
This is a book review of:

Giuseppe Lorini, Il valore logico delle norme. Bari: Adria Editrice 2003.

Full text

  • 1 www.sodisce.si (december 2008).
  • 2 www.us-rs.si (december 2008).
  • 3 V slov. prevodu Frana Jermana pa najdemo knjigo Egona Schneiderja, Logika za pravnike. Temelji nauk (...)

1Slovenski pravnik ima često na jeziku »logiko« ali pa iz tega samostalnika izvedeni pridevnik. Na spletišču sodne prakse1 se izkaže, da je pridevnik uporabljen v 2174 primerih, samostalnik pa v 309 primerih. V zbirki ustavosodne prakse2 je samostalnik uporabljen v 99 zadevah, pridevnik pa v 533 zadevah. Na logiko se velikokrat sklicujemo pri sklepanju o dejstvih, nemalokrat pa tudi pri argumentaciji, ki se dotika pravnih norm. Naključen izbor primerov pokaže, da pravniki besedo uporabljamo zelo ohlapno; včasih tudi v pomenu intuicije (»Ni logično pričakovati, da bo svojo odločitev, sicer v drugačnem svojstvu (kot družbenik in ne kot poslovodja), spremenil.«), zdrave kmečke pameti, ali pa smisla neke pravne ureditve (»...v nasprotju z logiko interesnega združevanja...«). Ker naš pravni študij logiki ni posebej posvečen, je razumljivo, da so razmišljanja o možnosti in mejah uporabe logike v pravu bolj slabo poznana.3

  • 4 Georg Henrik von Wright, Deontic Logic, Mind (1951) 60, 1–15; ponatisnjeno v Georg Henrik von Wrigh (...)

2Logiko odnosov med normami imenujemo deontična logika (iz gr. déontos: obveznost). Njena zgodovina se uradno začenja leta 1951 z objavo razprave Deontična logika Georga Henrika von Wrighta.4 Tri desetletja pred tem pa je nek Husserlov učenec, Alexander Pfänder v svoji Logiki (1921) izrazil potrebo po tem, da bi dobili tako logiko, ki bi presegla meje trditvenega mišljenja in zaobjela celotno polje misli, v katerem se srečujemo še z vprašanji, dvomi, ocenami, nasveti, pa tudi velelnimi prvinami kot so predpisi, zapovedi, prepovedi, ukazi ipd. V tu izpostavljeni knjigi Logična vrednost norm se Giuseppe Lorini z Univerze v Paviji ukvarja z zgodovino misli, ki se je zgodila vmes.

3 Vsem pravnikom je danes znano, da norme niso resničnostno zaznamovane. O neki normi lahko rečemo, da je veljavna ali neveljavna, pravična ali nepravična, učinkovita ali neučinkovita. Izjava, da je norma resnična ali neresnična pa bi ustrezala izjavi, da je število »7« mrzlo ali pa na primer rumeno. Tako kot števila niso toplotno oziroma barvno zaznamovana, tako tudi norme niso niti resnične niti neresnične.

4 V klasični stavčni logiki so logični odnosi opredeljeni kot odnosi resničnosti ali neresničnosti. Ker pa norme niso ne resnične ne neresnične, je vprašanje, ali lahko rečemo, da so norme v logičnih odnosih. To vprašanje je gonilo (pra)zgodovine deontične logike.

5V izogib odgovoru, da logika pri normah ni uporabna, so se v zgodovini misli izoblikovali različni združitveni poskusi logike in norm. Eden od teh miselnih tokov priznava, da stavčne logike resničnosti ne moremo uporabljati na normah neposredno, izhod pa vendar najde v njeni posredni uporabi: na trdilnih stavkih pravnikov, ki norme opisujejo.

6Drugačen odgovor prihaja od tistih avtorjev, ki razbijajo globoko ukoreninjeno zamisel, da sta logični vrednosti zgolj resničnost in neresničnost. To zamisel sta prebila dva tokova.

7V letih 1936 do 1942 je kopica avtorjev dosegla nekaj temeljnih premikov pri iskanju ustreznic resničnosti v svetu najstva. Lorinijeva knjiga se posveča ravno temu obdobju, ki je končno pripeljalo tudi do von Wrightove deontične logike. V prvem poglavju so tako razčlenjene pojmovne zgradbe Poljakov Rose Rand (1903–1980) in Jerzya Sztykgolda, Dancev Jørgena Jørgensena (1894–1969), Knuda Grue-Sørensena (1904–1992) in Alfa Rosa (1899–1979), Američanov Alberta Hofstadterja (1910–1989) in Johna C. C. McKinseya (1908–1953) ter Belgijca Adriena Ledenta. Drugo poglavje sestavljajo italijanski prevodi devetih težje dostopnih in za prazgodovino deontične logike temeljnih člankov istih avtorjev:

Rose Rand, Logika različnih tipov izrekov (Die Logik der verschiedenen Arten von Sätzen, Przegląd filozoficzny (1936) 39, 438.)
Jerzy Sztykgold,
Zanikanje norme (Negacja normy, Przegląd filozoficzny (1936) 39, 492–494.)
Jørgen Jørgensen,
Velelniki in logika (Imperativer og Logik, Theoria (1938) 4, 183–190.)
Jørgen Jørgensen,
Velelniki in logika (Imperatives and Logic, Erkenntnis (1937–1938) 7, 288–296.)
Knud Grue-Sørensen,
Velelni izreki in logika (Imperativsätze und Logik, Theoria (1939) 5, 195–202.)
Albert Hofstadter in John Charles Chenoweth McKinsey,
O logiki velelnikov (On the Logik of Imperatives, Philosophy of Science (1939) 6, 446–457.)
Rose Rand,
Logika zahtev (Logik der Forderungssätze, Revue internationale de la théorie du droit / Internazionale Zeitschrift für Theorie des Rechts (1939) 1, 308–322; tudi The Logic of Demand-Sentences, Synthese (1962) 14, 237 – 254.)
Alf Ross,
Velelniki in logika (Imperatives and Logic, Theoria (1941) 7, 53–71.)
Adrien Ledent,
Logični stan velelnih stavkov (Le statut logique des propositions impératives, Theoria (1942) 8, 262–271.)

  • 5 Jean Ray, Essai sur la structure logique du code civil français, Pariz, 1926. Ernst Mally, Grundges (...)

8V zadnjem poglavju je Logični vrednosti norm v prazgodovini deontične logike dodana še temeljna bibliografija od leta 1926, ko sta izšli deli Fracoza Jeana Raya Esej o logični zgradbi francoskega civilnega zakonika in Nemca Ernsta Mallyja Temeljni zakoni najstva – Prvine logike volje,5 do leta 1951, ko je izšla že omenjena von Wrightova razprava.

  • 6 Jan Łukasiewicz, O determinazmie (1922); ponatisnjeno v: Z zagadnień logiki i filozofii. Pisma wybr (...)
  • 7 Primerjaj Giovanni Sartor, Legal Reasoning: A Cognitive Approach to the Law, Dortrecht, Springer (A (...)

9Lorinijeva knjiga pa se posebej ne posveča drugemu toku, ki je tudi prebil v stavčni logiki zakoreninjeno zamisel, da sta resničnost in neresničnost edini logični vrednosti. Gre za tok, ki v prvi vrsti ni iskal ustreznic resničnosti, ampak je zanikal splošno veljavnost »dvovrednostnega načela« in razvijal logike, ki v isto polje (na primer resnice) vključujejo še nove vrednosti (med resnično in neresnično na primer nedoločno).6 Von Wrightova deontična logika, ki je v pravu danes že uveljavljena, se od tega načela ni odcepila. Kljub temu pa morda prihaja tudi čas vpeljave večvrednostnih logik v pravno sklepanje.7

Top of page

Notes

1 www.sodisce.si (december 2008).

2 www.us-rs.si (december 2008).

3 V slov. prevodu Frana Jermana pa najdemo knjigo Egona Schneiderja, Logika za pravnike. Temelji nauka o mišljenju in njegovi uporabi v pravu, Ljubljana, Cankarjeva založba (Pravna obzorja; 3), 1999.

4 Georg Henrik von Wright, Deontic Logic, Mind (1951) 60, 1–15; ponatisnjeno v Georg Henrik von Wright, Logical Studies, London, Routledge & Kegan Paul, 1957, 58–74, ter v Irving M. Copi in James A. Gold (ur.), Contemporary Readings in Logical Theory, New York, MacMillan, 1967, 303–315.

5 Jean Ray, Essai sur la structure logique du code civil français, Pariz, 1926. Ernst Mally, Grundgesetze des Sollens. Element der Logik des Willens, Gradec, 1926.

6 Jan Łukasiewicz, O determinazmie (1922); ponatisnjeno v: Z zagadnień logiki i filozofii. Pisma wybrane, Varšava, 1961; v angl. prevodu pa v Selected works, Amsterdam, 1970. O zgodovini in razvoju tri- in večvrednostnih logik glej Nicholas Rescher, Many-valued logic, 1969. Tudi Peter Rutz, Zweiwertige und mehrwertige Logik. Ein Beitrag zur Geschichte und Einheit der Logik, 1973.

7 Primerjaj Giovanni Sartor, Legal Reasoning: A Cognitive Approach to the Law, Dortrecht, Springer (A Treaties of Legal Philosophy and General Jurisprudence; 5), 2005. Za poskus izgradnje večvrednostne deontične logike pa že Karl Menger, A Logic of the Doubtful. On Optative and Imperative Logic (1939), Selected Papers on Logic and Foundations, Didactics, Economics, Dortrecht, Reidel, 1979, ali Mark Fisher, A Three-valued Calculus for Deontic Logic, Theoria (1967) 27, 107–118. O etiki treh vrednosti na primer Laurence Jonathan Cohen, Three-valued Ethics, Philosophy (1951) 26, 208–227.

Top of page

References

Bibliographical reference

Andrej Kristan, « Prazgodovina deontične logike », Revus, 8 | 2008, 131-133.

Electronic reference

Andrej Kristan, « Prazgodovina deontične logike », Revus [Online], 8 | 2008, Online since 19 December 2012, connection on 25 April 2017. URL : http://revus.revues.org/698

Top of page

About the author

Andrej Kristan

By this author

Top of page

Copyright

All rights reserved

Top of page
  • Revues.org