Skip to navigation – Site map
Uvodnik

Preveč etike?

Luka Omladič
p. 7-9

Full text

  • 1 Friedrich Nietzsche, Onstran dobrega in zlega, Ljubljana, Slovenska matica, 1988, 86.

Moralni občutek je zdaj v Evropi ravno tako tenek, pozen, mnogoter, razdražljiv, prefinjen, kakor je temu pripadajoča 'znanost morale' še mlada, začetniška, okorna in nerodna: – privlačno nasprotje, ki se včasih pokaže in utelesi v osebi kakega moralista. Že izraz 'znanost morale' je glede na to, kar je s tem označeno, veliko predomišljav in proti dobremu okusu: to pa je ponavadi zmeraj predokus za skromnejše izraze.
Nietzsche, Onstran dobrega in zlega1

1Sta Nietzschejeva očitka v razpravi Onstran dobrega in zlega moralistični in moralni filozofiji njegovega časa – prvič, da je kot znanost nezrela, obstoječa le v osebah osamljenih moralistov, in drugič, da je problematična že kot projekt, ki ne dosega kriterija znanosti - nekaj, kar je danes preseženo? Ali lahko danes za praktično etiko z njenimi številnimi oddelki, kot so bioetika, medicinska etika, ali etika športa, če najprej omenimo tiste, ki so zastopane v pričujoči publikaciji, poleg njih pa še za številne druge, npr. etika v znanosti in tehnologiji, okoljska etika ali nevroetika, ugotovimo, da je disciplina onstran začetniške okornosti, o kateri govori Nietzsche?

2Iz zunanjega vidika glede položaja etike med filozofskimi znanstvenimi disciplinami, ugotovitev o osamljenosti gotovo ne velja več. Prav nasprotno. Znana je ugotovitev ameriškega filozofa in bioetika Dannerja Clouserja o akademskem zmagoslavju bioetike v zadnjih dveh desetletjih, saj je po njegovem mnenju

  • 2 K. Danner Clouser, Bioethics and Philosophy, The Hastings Center Report 23 (1993) 6.

bioetika prinesla filozofiji novo slavo in bogastvo, javne omembe in priznanje, ki ga filozofija že dolgo ni bila deležna. Prinesla je nove pedagoške ure in velikanske priložnosti za financiranje. V filozofijo je vnesla novo vznemirjenje – nov izziv, nove podatke za raziskovanje in interpretacijo. Bioetika je filozofiji prinesla smisel in neposrednost. Filozofi so postali potrebni – celo zaželjeni! Morali so začeti sprejemati zaključke in dajati priporočila za konkretna ravnanja.2

3Če je bila bioetika morda prva, lahko podobnemu razvoju, vsaj glede akademske in publicistične profilacije, sledimo pri marsikaterem drugem oddelku praktične etike. Ne gre zgolj za dogajanje v akademski in znanstveni skupnosti, nekakšno potrebo po etiki v vse večji meri izražajo tudi (ali predvsem) družbene, politične in strokovne inštitucije. Od kot ta potreba in ali jo smemo kot tako pozdraviti in sprejeti brez problematiziranja, je ključno vprašanje, h kateremu se bomo morali vrniti. Vsekakor pa lahko temu razvoju sledimo od nižjih institucionalnih ravni (etični kodeks je postal nuja praktično vsake inštitucije, od čevljarske korporacije Nike3 do Univerze v Ljubljani4 in tudi če ugovarjamo, da so tovrstni pravilniki obstajali že od vedno, ostaja dejstvo, da so inštitucije čutile potrebo, da jih vsaj nominalno spremenijo v etične listine) do najvišjih mednarodnih organizacij. Tu je spet vsaj po ravni, na kateri je bil sprejet dogovor, vodilna bioetika s Splošno deklaracijo o bioetiki in človekovih pravicah,5 ki jo je generalna skupščina UNESCO sprejela l. 2005. (Kolikor med etične kodekse štejemo tudi Mednarodno konvencijo proti uporabi nedovoljenih snovi v športu6 (UNESCO 2005) je slednja sicer na še višji ravni pravnega konsenza, saj ima kot konvencija status zavezujoče multilateralne pogodbe.)

4Vprašanje, ki se mu vsi, ki se ukvarjamo s praktično etiko tako ne smemo izogniti je, koliko se je v sodobni družbi resnično povečala senzibilnost za etična vprašanja. Koliko si akterji resnično želimo pravičnih rešitev dilem, ki se v vedno bolj kompleksni, vedno bolj številčni, pospešeno spreminjajoči se globalni družbi stalno množijo, in koliko različne »etike«, »etični kodeksi« in »pravila etičnega ravnanja« podpirajo neavtonomnost, pomagajo akterjem, da se izognejo lastni moralni odgovornosti in soočenju z avtonomijo. Bolje rečeno, ena glavnih nalog etike je natančno razločevanje med tema dvema dimenzijama.

5Splošna deklaracija o bioetiki v preambuli vprašanje potrebe po etiki utemeljuje s tem premislekom:

  • 7 Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (op. 6).

Ker se zavedamo posebne sposobnosti človeških bitij, ki razmišljajo o lastnem obstoju in svojem okolju, dojemajo krivico, se izogibajo nevarnosti, prevzemajo odgovornost, iščejo sodelovanje in izkazujejo moralni čut, ki se izraža v etičnih načelih;
ker razmišljamo o hitrem razvoju znanosti in tehnologije, ki vse bolj zadeva naše razumevanje življenja in življenje samo ter proizvaja močne zahteve po globalnem odgovoru glede etičnih implikacijah takšnega razvoja;
ker prepoznavamo etična vprašanja, ki jih postavlja bliskovit napredek v znanostih in njihovih tehnoloških aplikacijah, in ki jih je potrebno preučevati ob spoštovanju dostojanstva človeške osebe ter splošnem spoštovanju in upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
ker smo odločeni, da je nujno in pravočasno, da mednarodna skupnost postavi splošna načela, ki bodo predstavljala temelje za odgovor človeštva na vedno večje število dilem in kontroverz, pred katere človeštvo in okolje postavlja znanost in tehnologija ...7

6Takšna utemeljitev se nam zdi dovolj dobra. Utemeljuje bioetiko iz posebnih okoliščin, ki so nastopile, in konkretnih dilem, ki iz njih izhajajo, a hkrati izhaja iz splošnega razumevanja človeka kot avtonomnega, razumnega in odgovornega moralnega subjekta. V tem smislu je po analogiji uporabna tudi za utemeljitev ostalih oddelkov praktične etike, recimo okoljske etike ali etike podnebnih sprememb. A vendar je bioetika in druge nove področne etike, najprej in predvsem etika. Temeljna izhodišča etičnega ostajajo enaka: razumnost, avtonomija in odgovornost ter družbenost. Če zaznavamo preobilje »etičnih« diskurzov in novih etik, so to eni glavnih parametrov, po katerih lahko presodimo, kdaj gre res za etiko, kdaj pa za njeno nasprotje, moralizem in moraliziranje.

7Glede Nietzschejevega pomisleka o tem, ali smo dostojni imena »znanost«, pa je stvar pravzaprav preprosta. Racionalnost in utemeljenost etične argumentacije mora biti samorazvidna iz besedil. Za ta, ki  so objavljena  v tokratni številki Revusa o etiki, verjamemo, da so prav takšna.

Top of page

Notes

1 Friedrich Nietzsche, Onstran dobrega in zlega, Ljubljana, Slovenska matica, 1988, 86.

2 K. Danner Clouser, Bioethics and Philosophy, The Hastings Center Report 23 (1993) 6.

3 http://phx.corporate-ir.net/External.File?item=UGFyZW50SUQ9MTkyfENoaWxkSUQ9LTF8VHlwZT0z&t=1.

4 http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/o_univerzi_v_lj/EticniKodeks-Junij2009.pdf.

5 http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=31058&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html (28. december 2010).

6 http://www.olympic.si/fileadmin/dokumenti/Dokumenti_OKS/doping/UNESCO%20KONVECIJA%20-%20Ur.%20list%20RS.pdf.

7 Mednarodna konvencija proti uporabi nedovoljenih snovi v športu (op. 6).

Top of page

References

Bibliographical reference

Luka Omladič, « Preveč etike? », Revus, 13 | 2010, 7-9.

Electronic reference

Luka Omladič, « Preveč etike? », Revus [Online], 13 | 2010, Online since 18 December 2012, connection on 24 April 2017. URL : http://revus.revues.org/785 ; DOI : 10.4000/revus.785

Top of page

About the author

Luka Omladič

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Top of page

Copyright

All rights reserved

Top of page
  • Revues.org