Skip to navigation – Site map
Uvodnik

Na drugi strani tišine

Saška Roškar
p. 11-14

Full text

And in the naked light I saw
Ten thousand people, maybe more.
People talking without speaking,
People hearing without listening,
People writing songs that voices never share
And no one deared
Disturb the sound of silence.
(Simon & Garfunkel, The Sound of Silence)

1Verjetno ima vsak od nas svojo interpretacijo zgornje pesmi, a dejstvo je, da na svetu in v življenju obstajajo nekatere stvari, o katerih se ne govori. Ker so preveč trivialne ali preveč samoumevne, preveč boleče ali preveč sramotne, ali pa preprosto zato, ker bi govoriti o njih pomenilo, kot bi dražil spečega leva. Mednje je do nedavnega spadalo tudi področje duševnega zdravja, predvsem pa z njim povezane pravice in dolžnosti. A zdaj se je lev zbudil …

1 O (duševnem) zdravju

  • 1 World Health Organisation, The Ottawa Charter for Health Promotion, Ottawa, 1986.

2Svetovna zdravstvena organizacija definira zdravje kot stanje popolnega telesnega, psihološkega in socialnega blagostanja.1 Zdravje torej ne pomeni samo odsotnosti bolezni, temveč tudi določeno stopnjo telesnega in duševnega razvoja ter socialne blaginje, kar je neizogibno vpeto med determinante oziroma določilnice zdravja (individualne, okoljske, družbene, institucionalne …).

3Na podlagi zgornje definicije bi težko trdili, ali je bolj pomembno telesno ali duševno zdravje, zagotovo pa lahko trdimo, da ni zdravja brez duševnega zdravja.

  • 2 Andrej Marušič, Duševno zdravje v 21. stoletju. V Pucelj, Stankovič, Bevc in Stergar (ur.), Zdrava (...)

4Kot velja za osnovno opredelitev zdravja, podobno tudi duševno zdravje pomeni mnogo več kot le odsotnost duševne bolezni (na primer depresije, anksioznosti), saj se nanaša na vse vidike našega življenja: od videza, vedenja, mišljenja, čustvovanja do tega, kakšen odnos imamo do samega sebe in do drugih ter kako se spoprijemamo z izzivi in zahtevami življenja. Duševno zdravje torej lahko razumemo kot preplet temperamenta, vedenjskih vzorcev in (prisotnih ali odsotnih) duševnih motenj različne intenzivnosti in tipov.2

5Človek bi pričakoval, da bodo stvari, povezane z jasno opredeljenim in z definicijo določenima pojmom, jasne. Pa vendar je pri duševnem zdravju vse prej kot tako. Čeprav na deklarativni ravni zelo jasno govorimo o tem, da je zboleti za duševno boleznijo, na primer depresijo, enako kot zboleti za telesno boleznijo, denimo diabetesom, se na izkustveni ravni to navidez preprosto enačenje podre. Vmes posežeta stigma, če gledamo iz perspektive duševno zdravih posameznikov, in strah pred stigmo, če gledamo iz perspektive duševno bolnih posameznikov. Medtem ko se osebe z duševno motnjo zaradi strahu pred stigmatizacijo velikokrat (upravičeno) bojijo spregovoriti o svojih težavah, se preostali del sicer duševno zdrave populacije vede pokroviteljsko, na trenutke morda celo ignorantsko in vzvišeno. Ker jih je tega strah ali ker o tem premalo vedo. In tisto, česar ne veš, te ne more prizadeti. Vsaj za področje duševnega zdravja pa lahko trdimo, da to, česar ne vemo in/ali ne želimo vedeti, lahko prizadene druge. Zaradi vzdrževanja nevednosti se namreč hote ali nehote kdaj zgodi, da se spregleda kaj, kar je za osebe z duševno motnjo velikega pomena. Kot recimo enake pravice oziroma pogoji pri zaposlovanju. Ali pa pravica do enakovrednega položaja v socialni skupnosti. Ali če gremo čisto na začetek, omogočanje enakih pravic in pogojev za vse, za razvoj in vzdrževanje (duševnega) zdravja. Kakor hitro pa začnemo govoriti o pravici do zdravja, zavijemo tudi v smeri dostojanstva.

2 O dostojanstvu

  • 3 General Comment No. 14: The Right to the Highest Attainable Standard of Health (Article 12 of the I (...)
  • 4 Pesem Yesterday, izvajalec skupina The Beatles.

6V Sporazumu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah je zdravje opisano kot nujni pogoj za dostojanstveno življenje.3 Če mi vzameš (duševno) zdravje, mi torej vzameš dostojanstvo. Kaj mi potem še ostane? Suddenly, I’m not half the man I used to be.4

  • 5 Nora Jacobsen, Dignity and health: A review. Social Science & Medicine, 64 (2007), 292–302.
  • 6 Gerhold K. Becker, In search of humanity: Human dignity as a basic moral attitude. V Hayry in Takal (...)
  • 7 Daryl Pullman, Universalism, particularism and the ethics of dignity. Christian Bioethics, 2001, 33 (...)

7Za koncept dostojanstva je, še bolj kot za duševno zdravje, značilno zelo divergentno pojmovanje, zato se enopomenska definicija oziroma opredelitev zdi izmuzljiva. Pojem je namreč vpet med filozofijo, teologijo, pravo, politično teorijo5 in je po mnenju nekaterih avtorjev precej meglen, nedodelan in sam v sebi kontradiktoren.6, 7 Kako tudi ne bi bil, ko pa ga ne moremo izmeriti ali stehtati, hkrati pa ga lahko uničimo, zmanjšamo oziroma odvzamemo.

8In prav zadnje, torej ogrožanje dostojanstva, je nekaj, s čimer se bojujejo (duševno) bolni ljudje. Tisto, za kar se zdravemu posamezniku zdi, da mu apriori pripada, za nekoga, ki je bolan, dostikrat ostane le želja. Ohraniti dostojanstvo med zdravljenjem, ohraniti dostojanstvo v življenju z določeno diagnozo, ohraniti dostojanstvo v smrti. Kot tako je dostojanstvo ena izmed temeljnih človekovih pravic in ena izmed najpomembnejših vrednot.

9In medtem ko za temeljne človekove pravice velja, da so (oziroma naj bi bile) enotne za vse, je dostojanstvo oziroma doživljanje tega verjetno ena izmed najbolj subjektivnih izkušenj. Doživljanje dostojanstva ima namreč toliko resnic in različic, kolikor je ljudi. Skupno vsem pa je, da smo prizadeti, kadar ga ni. Opredelitvi koncepta dostojanstva in njegovemu pomenu v razmerju do zdravja so namenjeni trije osrednji prispevki v reviji, ki temo predelajo in predstavijo z veliko mero znanstvene erudicije.

3 Med posameznikom in družbo

  • 8 European Comission. Mental Health in the EU. Key Facts, Figures and Activities. A Background Paper. (...)
  • 9 Kategorično o ustavnopravni obveznosti države za varovanje duševnega zdravja npr. Andraž Teršek, Co (...)

10Način razumevanja in pojmovanja stvari ter pojavov je bistvenega pomena za to, kakšen odnos bomo imeli do njih. Najslabša drža, ki jo lahko zavzamemo v odnosu do (duševnega) zdravja, je ta, da se vedemo, kot da bi bilo to nekaj, kar se tiče drugih, ne pa nas. Ne samo da statistika kaže drugače (do leta 2020 naj bi depresija postala najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu),8 to je tudi neodgovorno do sebe in do drugih. Skrb za (duševno) zdravje je namreč dolžnost in odgovornost vsakega posameznika, dolžnost družbe in države pa je, da posamezniku omogoči razmere, v katerih zdravje lahko ohranja.9 Z ohranjanjem zdravja pa se hkrati ohranja tudi temeljna človekova pravica do dostojanstva.

11Pričujoča tematska številka revije Revus, ki ponuja vrsto kakovostnih prispevkov s področja duševnega zdravja, temeljnih človekovih pravic in dostojanstva, je posvečena osebnosti in delu prof. dr. Andreja Marušiča. Prof. dr. Marušič si je v svojem strokovnem in znanstvenem delu med drugim prizadeval, da bi se vsak izmed nas zavedal pomena duševnega zdravja in se tako hkrati tudi izpostavljal kot borec za pravice oseb z duševnimi težavami. Njegovo delo na področju duševnega zdravja, destigmatizacije duševnih bolezni in suicidologije je neprecenljiv kompas naslednjim rodovom dušeslovcev.

Top of page

Notes

1 World Health Organisation, The Ottawa Charter for Health Promotion, Ottawa, 1986.

2 Andrej Marušič, Duševno zdravje v 21. stoletju. V Pucelj, Stankovič, Bevc in Stergar (ur.), Zdrava šola – bilten slovenske mreže zdravih šol, 2002, 10–12.

3 General Comment No. 14: The Right to the Highest Attainable Standard of Health (Article 12 of the International Covenant on Economic, Social and Cultural Rights). Adopted by the Committee on Economic, Social and Cultural Rights on 11 May, 2000.

4 Pesem Yesterday, izvajalec skupina The Beatles.

5 Nora Jacobsen, Dignity and health: A review. Social Science & Medicine, 64 (2007), 292–302.

6 Gerhold K. Becker, In search of humanity: Human dignity as a basic moral attitude. V Hayry in Takala (ur.), The future of value inquiry, Amsterdam, Rodopi, 2001, 53–65.

7 Daryl Pullman, Universalism, particularism and the ethics of dignity. Christian Bioethics, 2001, 333–358.

8 European Comission. Mental Health in the EU. Key Facts, Figures and Activities. A Background Paper. Bruselj, EC, 2008.

9 Kategorično o ustavnopravni obveznosti države za varovanje duševnega zdravja npr. Andraž Teršek, Constitutional Ambitions of Andrej Marušič’s Legacy. Fulfilling and Increasing the Positive Obligations of the State Regarding Mental Health and Suicide. Referat s konference Tripple I Conference: Intuition, Imagination, Innovation, International Conference dedicated to the demory of prof. Andrej Marušič. Koper, Center Rotunda, 4. maj 2009 Dostopno na http://www.pint.upr.si/oddelki/oddelek-za-preucevanje-zdravja/constitutional-ambitions-of-andrej-marusic-legacy/view (5. 9. 2009).

Top of page

References

Bibliographical reference

Saška Roškar, « Na drugi strani tišine », Revus, 10 | 2009, 11-14.

Electronic reference

Saška Roškar, « Na drugi strani tišine », Revus [Online], 10 | 2009, Online since 11 January 2012, connection on 22 September 2017. URL : http://revus.revues.org/992

Top of page

About the author

Saška Roškar

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

Top of page

Copyright

All rights reserved

Top of page
  • Revues.org